Blaženi Peter Faber
Blaženi Peter Faber
Atributi: jezuitska oprava: črn talar in bireto na glavi
Z izjemno nadarjenostjo, vztrajnostjo in pridnostjo je Faber dosegel visoko izobrazbo in postal duhovnik. V času študija v Parizu si je delil študentsko sobico z Ignacijem Lojolskim in Frančiškom Ksaverijem, v čemer so se že kazali zametki novega reda (maša na veliki šmaren leta 1534 v kapeli na Montmartru). Pozneje je odigral pomembno vlogo v miritvi verskih sporov in pogajanjih z luterani, zlasti v Nemčiji in pozneje na Portugalskem in v Španiji. Veliko uspeha je imel z vodenjem duhovnih vaj in osebnim spremljanjem mnogih ljudi. Bil je odličen svetovalec.
Ime: Peter, latinsko Petrus izhaja iz latinske in grške besede petra, »skala«, prevedeno iz hebrejskega imena Kefa z istim pomenom.
Rodil se je 13. aprila 1506 v Villaretu na Savojskem v Franciji,
umrl pa 1. avgusta 1546 v Rimu v Italiji.
Družina: Bil je sin revnega kočarja in je kot deček pasel koze po savojskih planinah.
Sodobniki: Ignacij Lojolski, Frančišek Ksaverij, Peter Kanizij, Kalvin, Luter, Trubar, Frančišek Borgia, papež Pavel III.
Red: Družbo Jezusovo ali jezuite je ustanovil Ignacij Lojolski s skupino tovarišev, med katerimi je bil tudi Peter Faber, papež Pavel III. pa je leta 1540 red potrdil. Njihovo geslo je »v večjo božjo slavo«. Že ob ustanovitvi reda so se člani dali na voljo papežu osebno.
Delovanje: v Nemčiji (Worms, Regensburg, Speyer, Mainz, Köln), Italiji, Španiji, na Portugalskem; papež ga je želel imenovati tudi za svojega teologa na tridentinskem koncilu ter za patriarha v Etiopiji, a je bil takrat že precej bolan.
Zavetnik: Nima posebnega patronata.
Kreposti: Bil je z mnogimi milostmi obdarjen dušni pastir, človek molitve, ki je v vseh stvareh iskal le božjo voljo, posebej je častil evharistijo, svetnike in angele. Bil je odločen zagovornik katoliške vere, a z izrednim čutom spoštovanja do drugovercev.
Dela: Ohranjeni so Spomini, duhovni dnevnik, ki ga je pisal o svojih potovanjih in delovanju, ter njegova pisma.
Upodobitve: Njegovi »portreti« kažejo resnega moža v srednjih letih, z brado, v značilni jezuitski opravi: črnem talarju in biretom na glavi.
Grob: Pokopali so ga v cerkvi Madonna Della Strada v Rimu, ko pa so kasneje na istem mestu zgradili cerkev Al Gesu, so njegove posmrtne ostanke prenesli vanjo.
Goduje: 1. oz. 2. avgusta.