Zavetnik: inženirjev (tehnikov) v italijanski vojski

Atributi: duhovnik v talarju (s knjigo v roki)

Frančišku se je sprva obetala vojaška kariera, saj je že na vojaški akademiji dosegel čin častnika, se nato boril v bojih proti Avstrijcem za zedinjenje Italije ter bil povišan v stotnika. Kralj Viktor Emanuel II. ga je poslal na študij v Pariz, da bi ob vrnitvi poučeval njegova dva sinova. To pa so mu preprečili nasprotniki, saj je bilo splošno ozračje v Italiji v tistem času precej nastrojeno proti krščanstvu oz. Cerkvi, Frančišček pa zaveden in globoko veren kristjan. Po končanem študiju je zato prevzel poučevanje matematike in sorodnih predmetov na turinski univerzi. Trideset let je bil profesor, obenem pa čuteč socialni delavec. Že kot vojak, ko je opazoval, kako mnogi mladi fantje umirajo brez zakramentov, je v sebi začutil božji klic, kasneje pa, tudi na prigovarjanje sv. Janeza Boska in papeža Pija IX., pri 51 letih v Rimu sprejel mašniško posvečenje.

Ime: Prvotno pomeni latinsko ime Franciscus »nanašajoč se na Franke, frankovski, Frank«.

Rodil se je 29. marca 1825 v severnoitalijanskem mestu Alessandria,

umrl pa 27. marca 1888 v Turinu v Italiji.

Družina: Bil je zadnji izmed dvanajstih otrok očeta Ludvika di Bruno in matere Karoline Sappa dei Milanesi. Rodbina je pripadala piemontskemu plemstvu, oče je bil markiz.

Izobrazba: Srednjo šolo je obiskoval pri redovnikih somaskih, šolanje je nadaljeval na vojaški akademiji v Turinu, v Parizuje študiral matematiko in astronomijo in postal doktor matematike.

Dela: Po njem se imenuje posebna formula v matematiki, napisal je več strokovnih člankov in razprav, bil je izumitelj različnih fizikalnih instrumentov (»pisalni« stroj za slepe), načrtoval je 80 metrov visok zvonik cerkve svete Zite v Turinu, bil pa je tudi skladatelj in pesnik ter duhovni pisatelj (Priročnik za vojaka kristjana).

Sodobniki: kralj Viktor Emanuel II., sv. Janez Bosko, sv. Jožef Benedikt Cottolengo, papež Pij IX.

Ustanovitelj: Ustanovil je več dobrodelnih ustanov. Leta 1881 je ustanovil Družbo najmanjših sester Marije Pomočnice, ki so skrbele posebej za te ustanove.

Zavetnik: inženirjev (tehnikov) v italijanski vojski.

Kreposti: Bil je izjemno socialno čuteč človek, saj je karitativnemu delu posvetil večino svojega življenja; v politiki, s katero se je pomalem ukvarjal, pa je vedno zagovarjal krščanska načela.

Upodobitve: Na večini slik je upodobljen kot duhovnik v talarju (s knjigo v roki), redkeje kot laik ali vojak, ki ministrira don Bosku.

Goduje: 27. marca.

Misel: »Pomagati in koristiti drugim so vrata do moje sreče.«