Ko je mama petletnega Daniela vprašala, kaj bo postal, je vzkliknil: »Papež bom!« To se sicer ni uresničilo, a o duhovništvu ni bilo dvoma. Kljub hudim glavobolom je vztrajal na poti. Imel je izredno pedagoško moč. Kot redovnik je bil poslan v afriški misijon na delo z mladimi, med vojno pa je postal vojaški kaplan. Neustrašno je rešil življenje več sto vojakov, imenovali so ga »nedotakljivi kaplan«, saj se je zdelo, da mu krogle ne morejo do živega. Njegovo največje delo je ustanovitev sirotišnice v Parizu. Reševal je zapuščene otroke in jih vzgajal, da bi postali dobri kristjani in državljani, izurjeni v različnih poklicih. Z obrobja jih je postavil v središče, da bi prepoznali svojo vrednost v Božjih očeh.

Vodilo čudovitih del očeta sirot je bilo: »Naredil bom vse, kar je v moji moči, Bog bo dopolnil ostalo.« Primerno za postni izziv, kajne?