Zavetnik: Hrvaške in mesta Zagreb; izgnancev, beguncev, zapornikov in bolnikov; duhovnikov, delavcev, kmetov in študentov.

Ne da bi vedel, da je njegova mati že od njegovega rojstva naprej molila in se postila, da bi njen sin postal duhovnik, se je Alojzij po temeljitem premisleku res odločil za duhovniški poklic. Spoznal je, da mu zakon in kmečko življenje nista usojena. Bog ga je namreč potreboval drugje: da je kot nadškof v najtežjih časih zgodovine svojo zvestobo in predanost narodu in Cerkvi okronal z mučeniško palmo – v zgled, opomin in priprošnjo.

Blaženi Alojzij Stepinac kardinal, nadškof v Zagrebu, mučenec

Ime: Njegovo krstno ime je bilo Alojzije Viktor. Alojz je zloženka iz besed al »vse« in wisi »pameten, razumen«. Viktor pa v latinščini pomeni »zmagovalec«.

Rodil se je 8. maja 1898 v vasi Brezarić v župniji Krašić na Hrvaškem,

umrl pa 10. februarja 1960 v Krašiću.

Družina: Rodil se je v premožni kmečki družini. Njegov oče Josip je bil najprej poročen z Marijo, roj. Žitko, s katero je imel štiri otroke. Po njeni smrti se je poročil z Barbaro, roj. Penić, s katero je imel še osem otrok. Alojzij je bil peti po vrsti.

Škof: Komaj štiri leta po posvečenju v Rimu, 26. oktobra 1930, je bil leta 1934 imenovan za nadškofa pomočnika s pravico nasledstva. Takrat je bil najmlajši nadškof na svetu.

Geslo: In Te, Domine, speravi (Vate, Gospod, zaupam).

Škofija: Zagrebško škofijo je okoli leta 1094 ustanovil madžarski kralj Ladislav, leta 1852 pa je bila povzdignjena v nadškofijo in metropolijo. Danes živi v njej okoli 1,5 milijona katoličanov. Alojzij jo je vodil od leta 1937 do smrti leta 1960. Od leta 1997 jo vodi kardinal Josip Bozanić.

Predhodnik: Antun Bauer (1914–1937).

Naslednik: Franjo Šeper (1960–1970).

Zavetnik: Hrvaške in mesta Zagreb; izgnancev, beguncev, zapornikov in bolnikov; duhovnikov, delavcev, kmetov in študentov.

Kreposti: Bil je asket in človek globoke molitve, prisrčno je gojil pobožnost do Matere božje in bil ves zazrt v evaharistijo, daritev svete maše. Njegova posebna skrb so bili reveži, ubogi in begunci ter preganjani.

Pomoč: V času vojne je pomagal številnim beguncem in se zavzemal za preganjane. Reševal je tako Srbe kakor Jude, Poljake in druge. Med drugim je sprejel več kot 300 pregnanih slovenskih duhovnikov in jih razporedil v dušnopastirsko delo.

Zapor: 18. septembra 1946 so ga zaprli in obsodili na 16 let prisilnega dela. Sprva je zapor prestajal v kaznilnici v Lepoglavi, konec leta 1951 pa so ga internirali (hišni pripor) v župnišču rojstne župnije Krašić, kjer je ostal do smrti.

Mučeništvo: Med prestajanjem kazni v Lepoglavi je bil Alojzij zastrupljen; bil je izpostavljen sevanju, v hrano je dobival poseben strup, ki je kasneje, v Krašiću, povzročil številne bolezni in prezgodnjo smrt.

Upodobitve: Fotografije prikazujejo škofa odločnih potez, a milega in globokega pogleda. Njegov atribut je mučeniška palma.

Zadnje besede: »Blagoslovljeno bodi Božje ime! Zgodi se tvoja volja!«

Grob: Pokopali so ga 13. februarja v zagrebški stolnici.