Med svojimi sošolci je bil znan kot zelo ljubezniv, vsakomur je z veseljem priskočil na pomoč. Svojim vrstnikom je bil predvsem zgled vzornega krščanskega življenja. 

Zelo aktivno je bil vključen v različne verske organizacije, ob vsem razgibanem dijaškem in verskem življenju pa so izpod njegovega peresa nastajale pesmi in povesti, ki so obetale talentiranega pisca. 

Mariji je namenil več svojih pesmi, ena od njih je Majski sonet, objavljena v Grozdetovi knjigi Pesmi in proza (Družina 2011).

O, Mati, glej, spet maj je tukaj zdaj, / ko vrnil se je izgubljeni sin, / iz blata greha strašnih globočin, /stoji spet na razpotju kot nekdaj.

A drugo smer si bo izbral sedaj, / na desno stran, četudi ni ravnin, / nič več ni strah ga trnja in strmin; / da mu odpuščaš, mu roko podaj!

Daj, Mati, lilijo mi zdaj v levico, / – kako je lep ta Tvoje grede cvet – / ponesem čistega ga zdaj med svet;

zato mi, Mati, daj še meč v desnico, / da branil bom cvetico belo z njim, / da je v sveta vrvenju ne zgubim.

Vsakodnevno je prejemal sveto obhajilo in goreče molil, da bi lahko vztrajal na poti svetosti, ki si jo je zadal že kot dijak. In ta pot ga je vodila do mučeništva, ki ga je pretrpel star komaj 19 let prav na praznik Marije, Božje Matere, 1. januarja 1943. 

Rablji, ki so ga umorili po strahovitem mučenju v okolici Mirne, se najbrž niso zavedali, da mu nadevajo krono mučeništva. Blaženi Alojzij gotovo prosi tudi za njihovo zveličanje.

Mozaik na Zaplazu. FOTO: Jože Potrpin

Njegovo nestrohnjeno truplo so našli šele dober mesec dni kasneje in ga pokopali na pokopališču v bližnjem Šentrupertu. Že kmalu po smrti so se mu ljudje v molitvi priporočali. Priporočajmo se mu tudi mi!

Papež Janez Pavel II. je ob prvem obisku v Sloveniji maja 1996 omenil tudi Grozdeta: »Božji služabnik Lojze Grozde je samo ena izmed neštetih nedolžnih žrtev, ki visoko dviguje palmo svojega mučeništva kot neizbrisen spomin in opomin.« 

Po dekretu papeža Benedikta XVI. z dne 27. marca 2010 je bil Alojzij Grozde slovesno razglašen za blaženega na Slovenskem evharističnem kongresu v Celju 13. junija 2010 ob pristnosti okrog 40.000 vernikov.

Naslednje leto so za god blaženega Alojzija Grozdeta njegove relikvije iz Šentruperta slovesno prenesli v cerkev Marijinega vnebovzetja na Zaplazu, v novo »Grozdetovo kapelo«, ki jo krasi mozaik patra Marka Ivana Rupnika.

»Glej, moja duša – razglašena violina – / nesrečna vsa ječi, težko trpi, / po strunah ji življenja lok drsi, / in z nje zveni neskladja bolečina. // Saj ona, Bog, je Tvoja umetnina, / naj Tvoja roka strune uglasi, / ohlapne naj napne, vse uredi, / da bo soglasja čula se milina!« (Alojzij Grozde v pesmi Prošnja)

O Grozdetovem življenju je David Sipoš posnel igrano-dokumentarni film z naslovom Srce se ne boji, ki se sedaj seli tudi na splet. 

Bl. Alojzij Grozde je zavetnik pesnikov, dijakov in študentov.

Molitev za kanonizacijo blaženega Alojzija Grozdeta 

Vsemogočni Bog, izvir vse svetosti in slava mučencev. Našemu narodu si podaril čudoviti zgled blaženega Alojzija Grozdeta v njegovi popolni hoji za Kristusom, vse do prelitja krvi. Evharistija, katero je imenoval Sonce mojega življenja, je duhovno krepila njegovo mlado dušo v premagovanju življenjskih preizkušenj. Pogosto prejemanje zakramenta sprave ga je usmerjalo na pravo pot za Kristusom, našim edinim Odrešenikom. Tako je mnogim mladim postal vzornik zglednega krščanskega  življenja. Iz ljubezni do bližnjega je širil slavo Božjega kraljestva med svojimi vrstniki ter jih navduševal za zvestobo Bogu, katoliški Cerkvi in narodu. V duhu popolne pripadnosti Kristusu in Cerkvi je za ceno mučeništva daroval svoje mlado življenje. Dobri Oče, podeli našemu narodu milost, da ga bomo pred vesoljno Cerkvijo smeli častiti tudi kot svetnika. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.