Cecilija – pričevalka, kako se pogumno podati na pot življenjskih preizkušenj. Od zemeljskega življenja se je poslovila pri osemnajstih letih. Bolezen jo je pestila vse od otroštva, ko je šolske klopi pogosto zamenjala za bolniško posteljo. Trinajstletna je vstopila v samostan, od koder jo je pregnala bolezen. Svoje telesno trpljenje je darovala Gospodu in se v potrpežljivi ljubezni predala molitvi. Prvoobhajilno obljubo »Jezus, tvoja bom, vedno bom tvoja« je vzela zares. Potrpežljivo je sprejemala svoj križ in trpljenje darovala za različne potrebe. Spoznavala je, da svetost ni samo v »velikih in izrednih dejanjih«. Jezusu se je pridružila na »majhni, kratki poti«, svoj dnevnik pa poimenovala Zgodba o klovnu. Zaznamovala jo je mala pot ponižnosti, zapuščenosti in ljubezni.

Mar ni to prava veličina – stopati po mali poti in se okleniti bistvenega?