Zavetnik: Znana je kot tiha in skrita pomočnica v vseh potrebah, stiskah in težavah vsakdanjega življenja. Še posebej jo častijo v škofiji Trier.

^»Bog ne potrebuje izrednih in velikih del. Želi le našo ljubezen. Življenje iz ljubezni, namreč zaupno združenje z Jezusom v našem srcu, ga najbolj poveličuje. Čim večja je naša ljubezen, čim tesnejše je naše zedinjenje z Bogom, tem močnejši in bogatejši tok milosti se preliva po nas v druge duše. To je najbolj uspešen apostolat, ki ga moramo in moremo izvajati vedno in povsod, prinaša pa najlepše in najbogatejše sadove.«

»Kako nekaj velikega je, če smo voljno orodje v rokah Božje previdnosti, bližnjemu pa v veselje in pomoč.«

Ime: Pri krstu je dobila ime Marija Magdalena, za redovno ime pa si je izbrala Blandina presvetega Srca Jezusovega. Vzornica ji je bila mučenka sv. Blandina.

Rojena: 10. julija 1883.

Kraj rojstva: Düppenweiler v škofiji Trier v Nemčiji.

Umrla: 18. maja 1918.

Kraj smrti: Trier v Nemčiji.

Družina: Rodila se je pobožnim staršem v preprosti kmečki družini, bila je deveti izmed enajstih otrok.

Služba: Po končani osnovni šoli je šolanje nadaljevala na učiteljišču v Mareinauu. Ko je diplomirala, je nekaj časa delovala kot učiteljica v različnih krajih, dokler ni zaprosila za sprejem v red uršulink.

Samostan: 22. aprila 1908 je vstopila k uršulinkam v Calvarienberg, Ahrweiler, in tam 3. novembra 1910 naredila začasne, 4. novembra 1913 pa večne zaobljube. Tudi tu se je ob službi Bogu vsa žrtvovala vzgoji otrok in mladih.

Skupnost: Skupnost uršulink, red svete Uršule, je leta 1535 v Brescii ustanovila Angela Merici, ki je želela zbrati v Cerkvi družbo devic po vzoru devic iz prve Cerkve. Posvetila jih je sv. Uršuli. Apostolat naj bi živele sredi sveta, ne da bi se popolnoma zaprle v samostan. Skozi stoletja se je družba spreminjala: v začetku so se posvečale predvsem katehezi in vzgoji zapuščenih deklet, kasneje so razvile široko šolsko dejavnost.

Duhovnost: Že v družini je prejela preprosto, a globoko vero, ki jo je vodila vse življenje. Odlikovala se je z izrednim krepostnim življenjem, zlasti s pobožnostjo do evharistije in Device Marije. Imela je globok čut do zapuščenih in pomoči potrebnih otrok.

Pri nas: Že pred beatifikacijo so pri nas izšle o njej tri knjige: Učenka ljubezni, Vesel božji otrok in Ena volja z Bogom.

Zavetnica: Znana je kot tiha in skrita pomočnica v vseh potrebah, stiskah in težavah vsakdanjega življenja. Še posebej jo častijo v škofiji Trier.

Upodobitve: Na fotografiji lahko vidimo redovnico prijetnega mladostnega videza v značilni redovniški obleki uršulink tistega časa.

Smrt: Zbolela je za tuberkolozo in bolezen vdano prenašala, dokler ni s smehom na obrazu umrla.

Grob: Pokopana je v njej posvečeni kapeli v cerkvi sv. Pavla v Trierju.

Beatifikacija: Papež Janez Pavel II. jo je 1. novembra 1987 razglasil za blaženo.

Goduje: 18. maja.