Z avtorico knjige, akademikinjo ddr. Marijo Stanonik, se je pogovarjala dr. Ignacija Fridl Jarc, tajnica-urednica pri Slovenski matici, ki je knjigo tudi izdala. FOTO: Tatjana Splichal

»Na posvečenem kraju loških in slovenskih mučencev beremo in poslušamo pesmi o trpljenju, da ohranimo spomin na ljudi, ki so doživeli grozote druge svetovne vojne …, na množice že v času miru nečloveško mučenih in zločinsko pobitih, na vse zaprte, zasramovane in v času komunizma na mnogotere druge načine ponižane. Beremo prepovedane in zamolčane pesnike, da ohranimo spomin na vse ljudi, katerih glavna krivda je bila v tem, da so surovemu času navkljub hoteli ohraniti tisto medosebno normalnost in živeti s tistih moralnih temeljev, ki so slovenskega človeka, njegovo družino in narod ohranjale skozi vse pretekle preizkušnje in družbene pretrese,« je v uvodnem nagovoru v pesniški recital Pasijonke v petek, 26. maja, pod vhodnimi oboki romarske cerkve Marijinega vnebovzetja v Crngrobu dejal snovalec in organizator Blaž Karlin.

Na večer sta prišla tudi akademska slikarja Andrej Jemec in Jana Vizjak, ki sta antologijo Brez križa in imena opremila s svojimi umetninami. FOTO: Tatjana Splichal

Spomnil je na duhovnika in preroka Lamberta Ehrlicha, ki so ga komunisti, prav na ta dan pred 81 leti v središču Ljubljane, ko je odhajal od jutranje svete maše, ustrelili. »Ko je na ulici pod Ljubljanskim gradom ležal v mlaki krvi, so mu ljudje nosili cvetje, ob njem molili in v kri mučenca namakali svoje robce,« je spomnil Karlin in nadalje izpostavil kot zgled nedavni pokop žrtev na pokopališču v Poljanah nad Škofjo Loko: »Spoštljivo in s cerkvenim obredom pokopa so prenesli več stoletij stare skeletne ostanke prednikov Poljancev, ki so jih ob prenovi ceste odkrili ob nekdanji župnijski cerkvi sv. Martina, ki so jo leta 1954 oblastniki – komunisti kljub nasprotovanju domačih vernikov porušili, češ da moti razgled na hribe.«

Snovalec in organizator prireditve Blaž Karlin. FOTO: Tatjana Splichal

»Na Pasijonkah lahko resnica spregovori preko poezije«

Da oblastniki, ki zaradi komunizma umorjenim, ponižanim in njihovim svojcem še danes jemljejo pravico do spomina, nosijo zgodovinski madež sramote, je dejal Blaž Karlin: »Ta pa pada tudi na vse nas, ki jim to dopuščamo. Če se pogledamo v lastno ogledalo, se moramo vprašati, zakaj glavna cesta v Škofji Loki še vedno nosi ime po enem glavnih organizatorjev revolucionarnega terorja na Slovenskem? Zakaj bo občina ob letošnjem praznovanju 1050-letnice našega mesta odkrila spomenik partijskemu funkcionarju in organizatorju dražgoških proslav, ki namesto razgaljanja tragedije poveličujejo zločinske metode revolucije?«

Recitatorja Barbara Kržišnik in Jakob Florjančič. FOTO: Tatjana Splichal

Karlin se je v nadaljevanju med drugim vprašal, zakaj Ločani še vedno nimajo javnega obeležja enemu od očetov sodobne slovenske države in predsedniku prve demokratične stranke po koncu druge svetovne vojne, slovenskemu Cincinatu – Ivanu Omanu: »Kaj nam vse to pove o nas samih?« Sodelujoči pri projektu Pasijonke si že od leta 2015, ko so ga izvedli prvič, »trudimo, da zoper grmenje zvočnikov nekulture in laži spregovorimo z besedo kulture spominjanja in spoštovanja do vseh, ki so trpeli med in po drugi svetovni vojni. S tem, da jim ponudimo prostor, da lahko resnica spregovori preko poezije. Ko prepovedanim in zamolčanim pesnikom in pesnicam skušamo vrniti vsaj nekaj krivično jim odvzetega glasu,« je sklenil Blaž Karlin.

z glasbo sta večer obogatili mladi Tara Oblak (viola) in Manca Berce (violina). FOTO: Tatjana Splichal

Marija Stanonik: »Vsaka pesem ima obraz«

V drugem delu večera so predstavili novo pesniško antologijo Brez križa in imena: slovensko pesništvo na drugi strani med drugo svetovno vojno in po njej – z avtorico akademikinjo ddr. Marijo Stanonik se je pogovarjala dr. Ignacija Fridl Jarc, tajnica-urednica pri Slovenski matici, ki je knjigo tudi izdala. Da gre za zbrano poezijo vseh tistih, ki niso bili znotraj revolucije, ki se niso pridružili Osvobodilni fronti, »pesemsko ustvarjanje tistih, ki so se znašli 'na drugi strani',« je izjemno delo predstavila Fridl Jarčeva, avtorica Stanonikova pa je poudarila, da ima zanjo »vsaka pesem svoj prepoznavni obraz.«

Udeleženci pesniškega recitala Pasijonke. FOTO: Tatjana Splichal

Pri vseh desetih knjigah, ki jih je napisala na temo med- in povojnega nasilja, je želela avtorica Stanonikova, kot je dejala, tematiko deideologizirati: »Izhajala sem iz stališča: vsi so bili Slovenci, vsi so ljubili dom in domovino.« Z antologijo je po besedah Ignacije Fridl Jarc zamolčanim pesnikom »postavila križ in jim dala imena«. Pesmi iz antologije – posebej je bilo izpostavljeno ustvarjanje zamolčanih pesnikov Antona Seliškarja in Ignacija Lavriča – sta prebirala Barbara Kržišnik in Jakob Florjančič, z glasbo sta večer obogatili mladi Tara Oblak (viola) in Manca Berce (violina).

Več fotografij Tatjana Splichal pa v spodnji fotogaleriji (klik na prvo fotografijo za povečavo in nato drsenje s puščico v levo ali desno).

1/38