Nekdanji ponos te vasi je bil mogočen grad na griču nad njo, ki ga je v drugi polovici 16. stoletja postavil grof Ahacij Thurn. Bil je navdušen protestant in je dajal zavetje protestantom iz okolice Kamnika potem, ko so jim leta 1574 prepovedali verske obrede v samem Kamniku. Na gradu jim je sezidal celo molilnico, v bližini pa preskrbel pokopališče. Leta 1601 je protireformacijska komisija oboje razstrelila. Radovedni ljudje so to opazovali celo s homškega griča.

Sv. Martinu »delata družbo« v oltarju sv. Janez in sv. Peter. FOTO: Jožef Pavlič

Grad je doživel žalostno usodo med drugo svetovno vojno, ko ga je 22. novembra 1943 požgala Šlandrova brigada. Požig je ukazal domačin Janko Rudolf, ukaz pa je izvršil Mirko Jerman iz Šmarce. Kljub temu, da je oskrbnik gradu sodeloval s partizani. Zadnja lastnica gradu baronica Irena Mittag von Lenkheym je namreč umrla 19. februarja 1942 na Dunaju. Po vojni so ga skoraj v celoti porušili. Grad je bil prava zakladnica umetnin, posebej umetniških slik, za katere se domačini sprašujejo, kje so končale. Upajo, da ne v plamenih. Križani so bili še posebej tesno povezani z gradom, saj so nekateri dobili delo v njem. Zato še danes starejši domačini ohranjajo nanj spoštljiv spomin, kot tudi na grajsko gosposko.

Nekateri verniki so na oltar sv. Martina prinesli lesene figurice goveje živine in svetnika prosili za njeno zdravje. FOTO: Jožef Pavlič

Ko ni več gradu, svojo pozornost osredotočajo na lepo podružnično cerkev spreobrnjenja nekdanjega preganjalca kristjanov Savla, poznejšega apostola Pavla, pred Damaskom. Ta veliki dogodek, poseg samega Boga, je na sliki v glavnem oltarju upodobil kamniški slikar Matija Koželj.

Notranjščina cerkve sv. Pavla na Križu. FOTO: Jožef Pavlič

Cerkev je leta 1736 zidal komendski komendator baron Peter Jakob de Testaferrata, potem ko je 17. julija istega leta podrl staro gotsko cerkev, ki jo omenja zapisnik cerkvenih dragocenosti iz leta 1526. Premore tri oltarje; poleg glavnega, posvečenega sv. Pavlu, še stranska sv. Martina (levi) in sv. Štefana (desni). Prizadevni domačini so poskrbeli za njeno zunanjo in notranjo prenovo. Nazadnje za prenovo oltarja sv. Martina, za kar je poskrbelo Restavratorstvo in pozlatarstvo Legan iz Stranske vasi pri Žužemberku.

Dr. Globokar vabi k posnemanju sv. Martina v dobrotljivosti, miroljubnosti in ponižnosti. FOTO: Jožef Pavlič

Prav na god sv. Martina je obnovljeni oltar blagoslovil moralist prof. dr. Roman Globokar iz Ljubljane v spremstvu komendskega župnika Zdravka Žagarja, njegovega sošolca, ki po rajnem župniku dekanu Nikolaju Pavliču zelo vestno skrbi za lepoto in urejenost Božjih domov v župniji Komenda.

Cerkveni ključar Stane Zarnik ob votivnih figurah goveje živine. FOTO: Jožef Pavlič

Dr. Globokar je v govoru med mašo posebej opozoril na tri pomembne lastnosti godovnjaka sv. Martina, in sicer: dobrotljivost, miroljubnost in ponižnost. Navzoče vernike je povabil, naj mu v tem prizadevanju sledijo. Nekateri so, kot je na god sv. Martina navada, prav posebej pa na god sv. Štefana, prinesli na oltar sv. Martina zelo stare lesene votivne figurice konj in goveje živine ter prosili za njeno zdravje. Posebej lastniki.

Pogostitev in prijateljski pogovor po maši. FOTO: Jožef Pavlič

Med mašo je pel Mešani cerkveni pevski zbor iz Komende.

Župnik Žagar je v zahvalni besedi dr. Globokarju že napovedal prenovo tudi »sosednjega« oltarja sv. Štefana, na koncu pa, kot se spodobi za godovnjaka, povabil k pogostitvi ob cerkvi, za katero so poskrbeli radodarni Križani.

Na obnovo čaka še oltar sv. Štefana. FOTO: Jožef Pavlič