Leta 1623 je grof Matija Thurn dal na Kostanjevici postaviti cerkvico, posvečeno Materi Božji. Leta 1953 je apostolski administrator mons. Mihael Toroš ustno povzdignil samostojni vikariat (1947) na Kostanjevici v župnijo. Za prvega župnika je imenoval p. Otmarja Vostnerja.

Letos se spominjajo tudi 150. obletnice rojstva p. Aleksandra Vavpotiča, pedagoga in glasbenika, ki so ga italijanski vojaki v samostanu aretirali in leta 1916 ustrelili. Po njem so poimenovali samostanski atrij.

Odprtje obnovljene poti iz Gorice na Kostanjevico, p. Niko Žvokelj, p. Marjan Čuden in župana obeh Goric. FOTO: Ivo Žajdela

Blagoslovitev obnovljene poti iz Gorice na Kostanjevico

Na belo nedeljo že po običaju vsako leto praznujejo župnijski praznik ali žegnanje. Praznični dan, god, je sicer 25. marca, na Gospodovo oznanjenje Mariji, ki pa je običajno v postu. Ker takrat praznovanja niso primerna, zunanje praznovanje in druženje župljanov ob dobrotah opravijo po veliki noči.

Po dolgih letih prizadevanj in dogovorih med župnijo in občino Nova Gorica so prvotno pot iz Gorice na Kostanjevico letos le obnovili.

V nedeljo so najprej slovesno odprli in blagoslovili obnovljeno prvotno pot iz Gorice na Kostanjevico. Po dolgih letih prizadevanj in dogovorih med župnijo in občino Nova Gorica so letos pot le obnovili. K obnovi je pomembno prispeval Lions klub. Obnovljeno pot so odprli oba župana, Nove Gorice Samo Turel in Gorice Rodolfo Ziberna, ter guverner humanitarne organizacije Lions Radovan Pušnar. Blagoslovil jo je provincial slovenskih frančiškanov p. Marjan Čuden.

Odprtje obnovljene poti iz Gorice na Kostanjevico. FOTO: Ivo Žajdela

Petje mešanega pevskega zbora je spremljal godalni orkester Nova

Sledila je slovesna maša, somaševanje je vodil provincial slovenskih frančiškanov p. Marjan Čuden. Posebej jo je zaznamovalo petje mešanega pevskega zbora, ki ga je spremljal godalni orkester Nova, ki ga vodi Mojca Batič. Zboru in godalnemu orkestru pa je pri slovesni sveti maši dirigirala Hermina Ličen. Po maši je bilo druženje na ploščadi pred cerkvijo.

Na zunanjo slovesnost so se pripravili s tridnevnico, v četrtek, petek in soboto pred praznovanjem so posebej molili za župnijo.

Kostanjevica naj bi bila v okviru Evropske prestolnice kulture 2025 pomembno zeleno srce obeh Goric.

Kostanjevica naj bi bila v okviru Evropske prestolnice kulture 2025 pomembno zeleno srce obeh Goric. Je kraj, ki ponuja lep razgled na obe mesti in pomembno povezuje Gorico in Novo Gorico, zato jo njuni prebivalci občudujejo in imajo radi. Obe mesti se bosta še tesneje povezali z novimi aktivnostmi preko vile Rafut do Goriškega gradu.

Somaševalci, župnik p. Boštjan Horvat, p. Bogdan Knavs, p. Marjan Čuden in p. Niko Žvokelj. FOTO: Ivo Žajdela

400 let prve cerkvice na Kostanjevici

Ohranili so se zapisi o prvi cerkvici na Kostanjevici, ki jo je na vzpetini nad Gorico, imenovani Kostanjevica, pobožni grof Matija Thurn leta 1623 tam postavil, to je bila takrat bolj kapela, in tja hodil molit. Današnjo podobo sta samostan in cerkev dobila v času karmeličanov ter po obnovi in dograditvi po prvi svetovni vojni. Obnova porušenih in poškodovanih stavb je trajala od leta 1923 do 1930, opremljanje in krašenje notranjščine pa še dlje. Takrat je bila tudi ponovno posvečena v čast Gospodovemu oznanjenju Mariji.

Za cerkev že več kot 210 let, od leta 1811, skrbijo frančiškani.

Za cerkev že več kot 210 let, od leta 1811, skrbijo frančiškani, pred tem pa je bila za daljše in pomembno obdobje v skrbi karmeličanov, ki so bili tu 135 let (1650–1785). Objekti so bili tudi ob pomoči in ljubezni vernikov vedno znova obnovljeni, najbolj se tega spominjamo ob razdiralni moči potresa leta 1976.

V zadnjih letih je Frančiškanska provinca s pomočjo občinskih in evropskih sredstev, pa tudi prispevkov faranov in donatorjev, pričela z restavriranjem in obnovo slikovnega (freske) in štukaturnega okrasja v cerkvi. Cerkev je bila po potresu sicer popravljena in prebeljena, freske in štukature pa doslej niso bile generalno obnovljene.

Provincial slovenskih frančiškanov p. Marjan Čuden med pridigo. FOTO: Ivo Žajdela

Pet let so obnavljali štukature, poslikave in vse ostalo v cerkveni ladji

Zelo zahtevno obnovo ladje cerkve Gospodovega oznanjenja Mariji so končali septembra 2022. Po petih letih restavratorskega dela je zdaj cerkvena ladja zablestela v prvotni lepoti. Zdaj pridejo do izraza več stoletij stare mojstrovine, ki so bile v preteklih letih popravljene in restavrirane.

Najprej so obnovili fresko na luneti slavoločne stene in prvo tretjino stropa cerkvene ladje. Strokovnjaki so se dokopali do prvotne ikonografije freske, ki je razkrila, da so pod Marijo, ki sedi pod kostanjem, upodobljeni trije hribi: Sabotin, Sveta gora s cerkvijo in Škabrijel. Leta 2018 so restavrirali preostali del stropa, štukature na njem so nastale po prvi svetovni vojni.

Kostanjeviške štukature veljajo za najlepše iz obdobja njihovega nastanka v Sloveniji.

Leta 2019 so zaključili konservatorsko-restavratorski poseg na štukaturah ograje kora, na stenskih poslikavah ograje kora in okenskih špaletah na koru. Kostanjeviške štukature veljajo za najlepše iz obdobja njihovega nastanka v Sloveniji. Naslednji sklop del je zajemal obnovo freske in štukaturnega okvirja, ki jo obdaja na levi ladijski steni.

Zadnji sklop del, ki so ga začeli julija 2021, je obsegal konservatorsko-restavratorski poseg na štukaturah kapitelov, pilastrov in profiliranega venca v ladji cerkve. Delo je bilo dolgo in mukotrpno, predvsem za restavratorke. Tudi med prenovo štukatur na korni ograji so strokovnjaki prišli do nekaterih novih spoznanj.

Zaenkrat bodo nadaljevali z obnovo stropa prezbiterija, delo naj bi opravili v prihodnjih dveh letih.

Petje mešanega pevskega zbora je spremljal godalni orkester Nova. FOTO: Ivo Žajdela

70 let župnije

Župnija je pridobila ta status, to je uradno povišanje vikarije v župnijo, z dekretom 17. novembra 1953. Najprej so leta 1947 na Kostanjevici ustanovili vikarijo, ki je delovala v svojstvu župnije, opravljala je vse naloge župnije. Dr. Franc Močnik je dekret o ustanovitvi podpisal takoj po določitvi meje z Italijo, 16. septembra 1947 (Pariški mirovni sporazum je stopil v veljavo 15. septembra 1947). Tako so lani praznovali 75-letnico vikarije letos pa 70-letnico župnije z nazivom Župnija Nova Gorica - Kapela. Do leta 1976 je bila to edina župnija v mestu Nova Gorica.

Tri pomembne jubileje praznujejo letos v župniji Nova Gorica – Kapela. FOTO: Ivo Žajdela

Po ubitem p. Aleksandru Vavpotiču so poimenovali prenovljeni atrij

150 let bo preteklo od rojstva ubitega frančiškanskega brata p. Aleksandra Vavpotiča (1873–1916). Bil je katehet, organist in učitelj petja. Po italijanskem bombardiranju Kostanjevice leta 1915–1916 je sam ostal v samostanu kot varuh svetišča in samostana. Občasno je moral iti v Gorico po opravkih ali po hrano. Na poti iz Gorice so ga nekoč aretirali italijanski vojaki, ga obtožili, da je vohun in ga brez obsodbe ubili v železniškem predoru pod Kostanjevico.

V spomin nanj in njegovo žrtev so leta 2017 po njem poimenovali prenovljeni atrij, zunanji prostor med cerkvijo in samostanom. V atriju ob vhodu v cerkev je slikarka Mira Ličen Krmpotić naslikala vstajenjsko podobo kraja usmrtitve, abstraktno fresko, ki je poimenovana tudi Frančiškova sončna pesem in nas spominja na kruti dogodek.

Med knjigami v Škrabčevi knjižnici je kar 32 inkunabul ali prvotiskov.

Škrabčeva knjižnica na Kostanjevici ima okoli 11.500 knjig

V Škrabčevi knjižnici na Kostanjevici je okoli 11.500 knjig, med njimi kar 32 inkunabul (prvotiskov). Te knjige sodijo v zibelko tiskarstva, saj beseda incunabulum (lat.) pomeni zibelka, povoj, plenica. Gre za knjige, posamezne strani ali slike, ki so jih natisnili v Evropi med dokončanjem Gutenbergove Biblije leta 1454 in 31. decembrom 1500.

Vseh 32 inkunabul je kar v dobrem stanju, dve med njimi tudi restavrirani, tri pa potrebne celotne, zelo zahtevne obnove. Najstarejša je iz leta 1476.