Blagoslovitev novih fresk v Bovcu
Blagoslovitev novih fresk v Bovcu
Škof Jurij Bizjak z obema bovškima duhovnikoma, Viljemom Čušinom in Bogdanom Vidmarjem.
V soboto 5. januarja, je škof dr. Jurij Bizjak blagoslovil nove freske, ki so na stropu prezbiterija župnijske cerkve sv. Urha v Bovcu in so delo akademske slikarke Maše Bersan Mašuk.
Slikarka je leta 2012 poslikala strop ladje
Slikarka je zdaj že drugič slikala v bovški cerkvi. Leta 2011 je v popotresni obnovi precej poškodovane cerkve (zvonik in strop) poslikala obnovljeni strop cerkvene ladje. Obnovitvena dela in poslikavo je 8. julija 2012 prav tako blagoslovil škof Bizjak.
Od takrat ladijski strop krasita dve večji kompoziciji in vrsta manjših. Osrednji prizor prikazuje binkošti, z Marijo v sredini in apostoli okoli nje. Na sliki na stropu nad korom je podoba Marije in dveh bovških cerkva, Device Marije v polju in Svete Trojice, ki je nekoč stala v samem središču Bovca, na tistem mestu je danes gostišče.
Nove freske je blagoslovil škof Jurij Bizjak.
Oba osrednja prizora obkroža šest medaljonov z motivi zavetnikov sedanjih in izginulih podružničnih cerkva: sv. Antona Puščavnika (Čezsoča), sv. Janeza Krstnika (Kal - Koritnica), sv. Miklavža (Plužna), sv. Lenarta (stoji v gozdu nad cesto med Bovcem in Klužami), sv. Lovrenca (izginula cerkev ob letališču) in sv. Silvestra (izginula cerkev na hribčku Ravelnik oz. Stržišče).
Poslikava stropa prezbiterija
Sredi oktobra 2018 je začela s poslikavo stropa prezbiterija, ki meri okoli 80 m2. Delo je končala 4. decembra 2018. Vsebinsko zasnovo za poslikavo stropa je pripravil bovški župnik in dekan Viljem Čušin.
Poslikavi stropa ladje se je zdaj pridružila še poslikava stropa prezbiterija. V središču je Jagnje Božje.
V središču stropa prezbiterija je, kot je bilo že pred potresom, upodobljeno žrtvovano in zmagoslavno velikonočno Jagnje Božje, ki je središče novozavezne liturgije. Pod njim je knjiga s sedmimi pečati, ki pomeni poslednjo sodbo. Jagnje je bilo v središču, že ob starozaveznem izhodu iz egiptovske sužnosti in pri starozaveznem praznovanju velike noči.
Ena od štirih naslikanih alegorij kreposti in eden od štirih naslikanih zavetnikov nekdanjih štirih župnij.
Za kristjane je jagnje simbol Kristusa: »Kristus, naše pashalno jagnje, je bil namreč žrtvovan« (1 Kor 5,7). Pri vsaki evharistični daritvi trikrat ponavljamo: »Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta ...«.
Podoba nebeškega kraljestva je gostija, na kateri se bo Jagnje Božje za vedno združilo z nevesto – s skupnostjo verujočih: »... zakaj prišla je Jagnjetova svatba in njegova nevesta se je pripravila« (Prim. Apd 19,7). Božje Jagnje, upodobljeno na stropu bovške cerkve med seboj povezuje vse podružnice, vse nebeške zavetnike in vse, ki se udeležujejo liturgije.
Slike alegorij štirih kardinalnih kreposti
Znotraj križa, katerega središče je Jagnje, so v obliki človeških figur naslikane alegorije štirih kardinalnih (glavnih, človeških, moralnih) kreposti: razumnost, srčnost, zmernost in pravičnost.
Med krepostmi so upodobljeni zavetniki nekdanjih štirih župnij: sv. Urh (Bovec); sv. Štefan (Log pod Mangartom); sv. Florjan (Srpenica) in sv. Jožef (Soča). Omenjene župnije po 1. januarju 2018 sestavljajo župnijo Bovec.
Ob vsakem svetniku so naslikane še tri podružnice ali kapele nekdanjih župnij, ki geografsko zamejujejo bivše župnije. Ideja o štirih moralnih krepostih se je župniku porodila ob dejstvu, da so na glavnem oltarju že prisotne tri Božje kreposti: vera, upanje in ljubezen.
Zdaj je v prezbiteriju skupaj upodobljenih sedem kreposti. Sedem pa je število popolnosti. Bovška župnijska cerkev je zdaj popolnejša in lepša. Ta lepota nas nagovarja, da postajamo vedno bolj popolni in lepi tudi mi.
Namen »oživljenega« stropa prezbiterija
»Božje Jagnje nas odrešuje greha in vodi v resnično svobodo. Pomembno je, da na našem zemeljskem romanju razvijamo tudi človeške kreposti – trdne drže, razpoloženja uma in volje, ki nam z Božjo pomočjo pomagajo, da se izogibamo zla ter se odločamo za lepoto, dobroto in resnico. Človeške oziroma moralne kreposti so sad naših premišljenih prizadevanj, oblikujejo naš značaj in nam omogočajo izvrševati dobro,« pojasnjuje župnik Čušin.
Namen »oživljenega« stropa prezbiterija v cerkvi sv. Urha je, da tudi mi postanemo bolj živi.
Po maši je bil božični koncert bovških pevskih zborov, župnik Viljem Čušin pa je razložil, kaj poslikave prikazujejo.
