Koprski škof dr. Jurij Bizjak je ob blagoslovu spomnil, da je blagoslovil že več cerkva in spominskih plošč, vendar nobena ni bila niti približno toliko stara kakor rotunda. »Blagoslov in Božje varstvo kličem nad tri pridobitve,« je dejal in zapored blagoslovil obnovljeno rotundo, ki s krstilnico pod njo spominja, da smo Božji otroci in zato bratje, kamnito ploščo (plutej, del oltarne pregrade) iz časa sv. Nazarija, najdeno v stolnici ob postavitvi novih orgel leta 2019, ki je v rotundi našla novo stalno mesto, ter štiri poslikave z upodobitvami po treh istrskih svetnikov, mučencev oz. blaženih, ki jih je za rotundo ustvaril istrski slikar dr. Pavel Orlando.

Škof Bizjak pri blagoslavljanju. FOTO: Ubald Trnkoczy

Oživljen sakralni prostor

Za glasbeno spremljavo je na starodavnem glasbilu, kot so ga poznali že v Jezusovem času, poskrbel Emil Zonta. Iz oljčnega lesa izrezljano pihalo, ki je v slovenski Istri znano pod imenoma supela ali roženica, ker je lepo kot roža, je z jasnim, čistim glasom izrazilo veselje ob tem oživljenem posvečenem prostoru.

Zazvenel je zvok supele. FOTO: Ubald Trnkoczy

Prenovitvena dela so potekala v zglednem sodelovanju med koprsko škofijo, občino in državo. Vabilu na slovesni dogodek se je z največjim veseljem odzvala tudi ministrica dr. Asta Vrečko. Ker si je rotundo v času študija ogledala v neprimerno slabšem stanju, ni skrivala navdušenja nad njeno čudovito obnovljeno podobo, ki je nastala v odličnem sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Glede na to, da gre za enega najpomembnejših kulturno-zgodovinskih spomenikov, eno najstarejših arhitektur in rotund v Sloveniji, kjer se ni ohranilo veliko spomenikov iz obdobja romanike, »je prav, da zanje skrbimo in prezentiramo skupno zgodovino,« je dejala v svojem nagovoru.

Ministrica ni skrivala svojega navdušenja nad obnovo. FOTO: Ubald Trnkoczy

Da bogata 1500-letna koprska zgodovina mestu ponuja nove vsebine, se je strinjal tudi župan Mestne občine Koper Aleš Bržan, ki je izrazil zavezanost, da se bodo tudi na mestni ravni trudili še naprej ohranjati bogato kulturno in sakralno dediščino Kopra. Svoj nagovor je zaključil z jubilejnim pozdravom: »Mir temu mestu in vsem, ki živijo v njem!«

Župan je vsem zaželel miru. FOTO: Ubald Trnkoczy

Zadržana in spoštljiva drža ob duhovno tako bogati substanci

O strokovno zahtevnem in celostnem restavratorsko-konservatorskem projektu so spregovorili direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Jernej Hudolin, konservatorska svetnica dr. Mojca Marjana Kovač, mag. Nina Žbona in mag. Martina Lesar Kikelj. Med prenovo odkrite podrobnosti, kakor so renesančne poslikave špalet, so vplivale tudi na arhitekturni načrt prenove, ki ga je vodil mag. Boštjan Furlan. Ob vsebinsko tako bogati substanci je bila ključna zadržana in spoštljiva drža, ki poudari sakralnost in zgodovinskost prostora.

Notranjost prenovljene rotunde. FOTO: Ubald Trnkoczy

Enega največjih izzivov sta predstavljala osvetlitev rotunde ter novo dodanih štirih poslikav, ter poudarek osne usmeritve rotunde. Da se v prostoru fizično srečuje s presežnim, nakazujejo številni domišljeni detajli. Med drugim tudi ročno izdelani glineni tlakovci, ki jih od starodavnega oboda ločuje pas nasutega peska. Posebnih pohval so bili deležni tudi izvajalci gradbenih del – podjetje Gnom z direktorjem Jožetom Drešarjem.

Upodobljeni sveti in blaženi pričajo o svetosti istrske zemlje.

Svetost, ki vstopa v življenje

Svoje delo je nato predstavil dr. Pavel Orlando, avtor štirih stenskih poslikav, ki črpajo iz srednjeveškega ikonografskega izročila in morda tudi zato nagovarjajo v dodatni silovitosti. Upodobljeni sveti in blaženi – bl. Elij, sv. Nazarij, bl. Absalom, bl. Nikoloza Bursa, bl. Anton Koprski, bl. Julijana Koprska, bl. Frančišek Querini, bl. Monald, sv. Leopold Mandić ter povojni mučenci Filip Terčelj, bl. Franc (Francesco) Bonifacio in bl. Miroslav Bulešić – pričajo o svetosti istrske zemlje. In kakor je ob slikanju doživel umetnik, da se namreč »teh svetnikov ni naučil le ceniti, ampak se je prepričal, da lahko resnično vstopijo v njegovo življenje in postanejo njegovi prijatelji«, k temu njihove upodobitve vabijo tudi vse, ki v rotundo vstopajo.

Povezovalni simbol

Stolni župnik Krečič je krstilnico primerjal z maternico, kjer se rojeva nova človeškost. FOTO: Ubald Trnkoczy

O sporočilu rotunde in njenem poslanstvu je spregovoril tudi koprski stolni župnik dr. Primož Krečič, ki je dejal, da so nas zbrali »naše korenine, naši svetniki in 1500-letnica«. Praznovanje častitljivega jubileja je povezalo mesto, na posebno simboličen način pa ga v času, ko se lomi človeškost, s svojo fizično močjo in milostjo povezuje prav rotunda, je dejal Krečič. »Koper ima urejen še en biser kulture, človeškosti in duha. Hkrati pa je krstilnica maternica, kjer se rojeva nova človeškost.«

Stolni župnik je navzoče povabil tudi na nedeljsko procesijo, ki bo po 50-letni prekinitvi po ulicah Kopra znova ponesla Božji blagoslov.

Povabilo k zavedanju presežnosti

Škof Bizjak je izrazil veselje nad okrepljenim sodelovanjem z državo. FOTO: Ubald Trnkoczy

Slovesnost je škof Bizjak sklenil z besedami, da ob vstopu v prenovljeno rotundo vstopamo v nekaj nebeškega, in ob navezavi na starozavezno pripoved o Jakobovih sanjah vse povabil v to »hišo Božjo in vrata nebeška«. Svoje doživljanje praznovanja ob 1500-letnici škofije pa je strnil takole: »Zelo vesel sem z mnogih pogledov. Najprej zato, ker se je tako zelo sprostilo in okrepilo sodelovanje med škofijo, cerkvijo in državo. Zdaj je resnično prijetno in koristno sodelovati. To mi je v veliko tolažbo in velik pogum za naprej!

Želim si, da bi tudi mi zares postali ljudje, ki rastejo iz zgodovine! (Jurij Bizjak)

In potem: rotunda je bila toliko let zanemarjena oziroma je služila drugim namenom, pač zaradi razmer, v katerih se je živelo in delovalo. Zdaj pa so na tako izviren način in s takšnim spoštovanjem pristopili k obnovi te starodavne stavbe, ki je tu že tisoč let! Na splošno čutim, da je med ljudmi malo zavesti o vrednosti zgodovine. Naši sosedje cenijo zgodovino, jo raziskujejo, so ponosni na vsako stvar, ne glede na to, kdo jo je naredil. Tega pri nas še nekoliko primanjkuje. Želim si, da bi tudi mi zares postali ljudje, ki rastejo iz zgodovine!« O rotundi pa je dejal, da si resnično želi, »da bi vsak, kdor stopi sem noter, šel ven potolažen! To je namen svetih stavb.«

Več fotoutrinkov z blagoslova rotunde si lahko ogledate v galeriji Ubalda Trnkoczyja: