Blagoslov in odprtje novega župnišča, žegnanje in farni dan na Krki [FOTO]
Blagoslov in odprtje novega župnišča, žegnanje in farni dan na Krki [FOTO]
Slovesno mašo je ob somaševanju župnika in dekana Dejana Pavlina, župnikov predhodnikov Ivana Trnovca, Toneta Humarja in Marka Burgerja, duhovnikov rojakov Janeza Meglena in Stanislava Škufca, sosednjega župnika Uroša Švarca in Pavleta Juhanta daroval škof dr. Andrej Saje.
Uvodni pozdrav predstavnice ŽPS Irene Slane je šel tudi predstavnikom družbeno-političnega življenja; zvestim romarjem iz Cerkelj na Gorenjskem, ki vsako leto priromajo k tukajšnjima zavetnikoma Kozmi in Damijanu; vsem dobrotnikom, botrom, vsem, ki so kakor koli pripomogli k rasti in gradnji župnijskega doma, vsem, ki so prišli v to svetišče. Da se veselijo pridobitve, novega župnijskega doma, ki so ga poimenovali po njihovem rojaku, nadškofu Francu Perku.
Fotogalerija Jožeta Potrpina:
Slavnostna akademija
Po maši je škof Saje v spremstvu najprej blagoslovil novo župnišče, zatem je sledila slavnostna akademija. Na njej so se zahvalili in podelili priznanja vsem zaslužnim, še zlasti graditelju, direktorju Eltima Darku Perku, ki mu je šla tudi škofijska zahvala, Občini Ivančna Gorica, ki jo je predstavljal podžupan Tomaž Smole, botrom, vsem domačim faranom, in odkrili portret nadškofa Franca Perka. V kulturnem programu so nastopili godba na pihala Stična, Slovenski oktet in domači župnijski pevski zbor, ki je s svojim petjem ob spremljavi orkestra Kozmijan pred tem izjemno povzdignil mašno slavje. Množico zbranih sta med prireditvijo izbrano nagovorila prejšnji predsednik vlade in zdajšnji državnozborski poslanec Janez Janša in župnik Pavlin. Praznovanje so nadaljevali s farnim dnevom, to je z druženjem in s pogostitvijo za vse navzoče.
Škofova zahvala
V mašni pridigi je škof Saje izrekel vso zahvalo za vse, kar je župnik Dejan Pavlin naredil za župnijo, ne samo za župnišče, ampak tudi za gradnjo te božje hiše. »Ko ste gradili hišo, ste se med seboj tudi povezali, bolje spoznali in tudi še bolje sodelovali. Na ta način niste gradili le hiše iz opeke in cementa, temveč duhovno zgradbo Cerkve, ki jo sestavljamo vsi krščeni. Tako, kot sta za hišo vezna elementa predvsem cement in železo, je za našo duhovno zgradbo Cerkve vezni element Božji blagoslov in Gospodova milost. Zahvaljujem se tudi vsem, ki ste delali na tem projektu: gradbenikom obrtnikom, strokovnjakom ter vsem vam tukaj na Krki, dragi župljani, za uspešno izpeljano gradnjo župnijskega doma. Veliko darov ste zbrali in vložili ogromno delovnih ur. Hvala iz srca vam vsem, Gospod naj vam povrne za vaše delo in žrtve s svojim blagoslovom.«
Farna zavetnika – svetnika vere
V nadaljevanju je škof povabil zbrane, da se priporočijo farnima zavetnikoma, svetnikoma vere, »da bi tudi mi v preizkušnji ne odpadli od Boga, temveč bi vero okrepili. Tudi danes je vera za mnoge preizkušena. Bog je tisti, ki dela v nas. Računamo na njegovo pomoč in glejmo Božja znamenja, po katerih se nam razodeva v tem času, v katerem živimo.«
Božje kraljestvo ne pozna meja
Ob prebranem evangeljskem odlomku, dejstvu, da so Jezusovi učenci videli nekoga, ki je v Njegovem imenu izganjal hude duhove, pa so ga hoteli ustaviti, ker jim ni sledil, oz. mu bili ljubosumni, pa je škof Saje iz Jezusovega odgovora »Kdor ni proti nam, je za nas« potegnil nekaj pomembnih smernic.
Fotogalerija Jožeta Potrpina:
Da je tudi danes ta skušnjava, da bi monopolizirali Kristusovo ime zase. »Za našo župnijo, za prijateljski krog ali gibanje. To je vedno prisotno. Svet smo tudi mi večkrat razdelili na dva dela. Na tiste, ki smo znotraj, in tiste, ki so zunaj. Kdo je v resnici znotraj in kdo je zunaj, pa je drugo vprašanje. Drugič, duh je svoboden in se ne pusti omejiti. Božje kraljestvo ne pozna meja, mišljenja, prepričanja ali vere. Prisotno je povsod in deluje tudi povsod. V srcu vsakega vernika, tudi agnostika in ateista. Samo Bog je resnično katoliški.«
K misijonskemu značaju Cerkve
Po škofovih besedah je papež Frančišek že na začetku svojega pontifikata evangelizacijo povezal z redno pastoralno skrbjo, ne le za redne obiskovalce cerkve, ampak tudi za oddaljene, ki ohranjajo katoliško vero, vendar se bogoslužja ali maše ne udeležujejo prav pogosto. Potem je tu pastoralna skrb za krščene, ki ne živijo zakramenta, in za tiste, ki Kristusa ne poznajo in so ga zavrnili. »In pravi: ni enega, ki bi bil noter, enega, ki bi bil zunaj, vsi smo na isti ladji. In papež tudi vidi potrebo po prehodu od pastoralne oskrbe ohranjanja sedanjega stanja k poudarku misijonskega značaja Cerkve. Se pravi, poklicani smo, da evangelij živimo in ga tudi drugim predstavimo, smo pripravljeni pokazati svojo vero tudi navzven.«
Svoj nagovor je škof Saje sklenil z besedami pisatelja Apostolskih del, »da v nikomer drugem ni odrešenja, zakaj pod nebom in ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem bi se mogli rešiti, razen Jezusovega imena. Pojdimo v življenju naprej v Gospodovem imenu in živimo iz Njega.« Pri tem pa naj nas spremljata s svojo priprošnjo sveta Kozma in Damijan.