Za orglami pri veličastnem bogoslužje je prvič bil Robert Markovič, peli so združeni župnijski pevski zbori pod vodstvom Simone Zvonar. Praznovati pa so začeli že dan prej, na praznik lurške Matere Božje, ko sta po večerni maši idejni snovalec, vodja in orgelski izvedenec Luka Posavec in strokovni sodelavec Aleš Razpotnik predstavila nove orgle, nakar je bila podelitev župnijskih zahval dobrotnikom in botrom. Vodilo psalmista: Zapojte zahvalo, igrajte našemu Bogu, je dobro izrazilo njihovo praznično razpoloženje in čutenje.

FOTO: Jože Potrpin

Župnija Šentvid pri Stični predstavlja eno najpomembnejših pražupnij v Sloveniji. Leta 2017 je praznovala tisoč let svojega obstoja. Poleg starodavne vključenosti v deželno zgodovino pa se ponaša tudi s pestro glasbeno preteklostjo in dediščino. 

Več fotografij s slovesnega dogodka najdete na dnu članka.

Po nepotrjenih domnevah prvih orgel v Šentvidu na koru so prve znane iz Rumplove delavnice iz leta 1838, za njimi podjetja Gebrüder Mayer iz leta 1912. Te je po prvi svetovni vojni obnovil Franc Jenko, leta 1993 nadgradil Anton Jenko. Zadnja zvočna predelava je bila neustrezna in dela slabo izvedena. Stare orgle so bile dotrajane že nekaj časa. 

FOTO: Jože Potrpin

Dozorela je želja in potreba in začeli so se načrti za nove orgle. Vendar so pri načrtovanju novih orgel ohranili tradicijo in izročilo prednikov. Zunanji izgled – orgelsko omaro in slovensko estetiko – zvok. Na predlog Luke Posavca leta 2019 so se odločili za trimanualne orgle na temelju nemške orgelske romantike in slovenskega orgelskega prostora. Orgle s šentviškim značajem. Tako so skupaj s pogledom v preteklost našli svojo pot v prihodnost.

FOTO: Jože Potrpin

Zvočna zasnova novega instrumenta nadgrajuje in slogovno razširjuje zvočno zasnovo orgel, ki jih je leta 1912 v Šentvidu postavilo orgelsko podjetje Gebrüder Mayer. Novi zvočni okvir pa se zgleduje po mojstrovini, ki jo je naš priznani orglar Franc Goršič postavil leta 1891 v uršulinski cerkvi v Ljubljani in velja za njegovo najboljše delo in najboljši zgled za stilistično adaptacijo njegovega drugega obdobja izdelovanja orgel. Orgle je izdelalo Orglarstvo Močnik v sodelovanju z Mizarstvom Boštic in Orglarsko delavnico Maribor. Sestavljene so iz skupno 1650 kovinskih in lesenih piščali ter imajo 37 registrov. Šentviške orgle so danes največje nove mehanske orgle s sapnico na stožce na svetu. V župniji pa bo vrhunski glasbeni inštrument v službi trem župnijskim pevskim zborom, mladim glasbenim in pevskim talentom pri bogoslužju in ohranjanju kulture.

FOTO: Jože Potrpin

Nadškof Zore je v praznični nedeljski pridigi posvetil misli hvaležnosti, ponosu in veselju ob zaključenem projektu. Še posebej je spomnil na ponos faranov Šentvida, da so prafara. A naj ne bodo ponosni samo na svojo imenitno preteklost, ampak tudi zato, ker je ta preteklost zaupana njim, današnjemu rodu kristjanov v Šentvidu. »Zato, da današnji rod kristjanov to preteklost ohranja živo, da se ne spremeni v spomin, zgodovinske podatke, arhivsko gradivo, ampak da ostane življenje, ki živi danes in poganja poganjke za jutrišnje sadove, za prihodnjo žetev. Ponosni, ker ne živimo preteklost, ampak živimo sedanjost in jo živimo za prihodnost.« 

FOTO: Jože Potrpin

V nadaljevanju je nadškof izpostavil dvoje, kar nas učijo orgle? Povabil je, da ob orglah vsak izmed nas zaživi svojo istovetnost, krščansko in človeško. V svetu in času že skoraj uzakonjene »vseenosti«. Mi pa z veseljem in ponosom vemo, kdo in kaj smo, in to sporočamo drugim, bližnjim in daljnim. Orgle pa nas tudi spodbujajo, da naše življenje vedno bolj postaja čaščenje Boga. Povabljeni smo, da postanemo občestvo, ki zveni v eni sami božji ljubezni. Iz Jezusovega zgleda. »Kdor pozna moje zapovedi, ta je, ki me ljubi,« pravi Jezus na drugem mestu. Takrat bo bolj s tako mislijo in načinom življenja prepojena tudi družba, v kateri živimo: v soseski, na delovnem mestu, kjerkoli. »Povsod se bo vedno bolj čutilo, da živimo melodijo, ki jo v naše življenje polaga naš Bog.«

Domači župnik Izidor Grošelj. FOTO: Jože Potrpin

Ob koncu je šla poleg vsem udeleženim, liturgičnim sodelavcem, organizatorjem obeh slovesnosti, nosilcem obveščanja javnosti, izdaje spominske publikacije, okrasitve, pogostitve, zaslužnim, snovalcem in izvajalcem, dobrotnikom in botrom še posebna iskrena zahvala in priznanje župniku Izidorju, brez katerega projekta novih orgel ne bi bilo. »Odličnemu gospodarju, ki je zopet povezal župnijo.«

FOTO: Jože Potrpin

Še več fotografij s slovesnosti si lahko ogledate v fotogaleriji Jožeta Potrpina.

1/17