V dogovoru s prejšnjim župnikom p. Miranom in sedanjim p. Primožem, so zadnji dve leti načrtovali zamenjavo dveh od treh zvonov, ki so bili uliti leta 1928 v livarni Šentvid nad Ljubljano, ki ju je že načel zob časa in ju zamenjali z novima, ki sta bila vlita 4. decembra lani v Insbrucku. 

Veliki zvon Kristusovega učlovečenja  s premerom 114 cm tehta 920 kg, srednji – Marijin zvon, s premerom 95 cm tehta 540 kg, tretji – Rokov zvon tehta 260 kg, najmanjšega v premeru 64 cm  in težkega 64 kg pa so uglasili z ostalimi. FOTO: Tatjana Splichal.

FOTO: Tatjana Splichal.

Manjši zvon, so že pred 50. leti nadomestili s tretjim zvonom, ki je bil vlit v Žalcu, tokrat pa so ga peskali in dodali kembelj.  Na željo pritrkovalcev je bil dodan še četrti, najmanjši zvon iz slovenske livarne zvonov iz Žalca, iz draveljskega zvonika pa lahko zdaj prisluhnemo ubrani melodiji štirih zvonov.

»Kot ubrano zvenijo zvonovi, za katere prosimo, da jih blagoslovite in predstavljajo vez s predniki, želimo biti ubrani v odnosih tudi Draveljčani,« je v pozdravu mariborskemu škofu  izpostavila predstavnica župnije.

FOTO: Tatjana Splichal.

»Pojdi kot glasnik veselja in oznanjaj, da je Gospod z nami na vseh poteh našega življenja,« besede, ki jih je izrekal mariborski škof ob maziljenju in blagoslovu zvonov pred dvigom v zvonik. FOTO: Tatjana Splichal.

Zven novega zvona je preizkusil tudi provincial jezuitov p. Miran Žvanut. FOTO: Tatjana Splichal.

Slovesno praznovanje so okronali s slovesno mašo, ki jo je ob somaševanju sobratov  jezuitov daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl in nagovor zaključil s spodbudo: »Naj zvonovi privabijo dobroto in usmiljenja, veselja in miru.« FOTO: Tatjana Splichal. 

Zvon svetega Roka, tvoj glas poslušamo.

Kliče nas in vabi, miluje, kara in tolaži.

Blag si nam in težko bi te pogrešali,

tesno smo že od davnaj povezani s teboj. 

Naznanjaš nam jutro in delovni dan,

kličeš k nedeljskemu in prazničnemu veselju, 

k tihi sreči srca.

Zemljo povezuješ z nebesi, 

zemljana z Bogom.

Ko je najvišji dan,

ukazuješ odmor in pogled navzgor,

a ko se je dan nagnil v zaton,

prosiš naj sklenemo roke k molitvi. 

(pater Vrtovec)