Prišla je do ugotovitve, da se pri blagoslovu zgodi dvoje (navajamo iz članka v reviji Concilium iz leta 1985): »Kot prvo, blagoslov je način, da smo udeleženi pri življenju Boga. Ta udeležba, čeprav je že prisotna pri stvarjenju človeka, presega človekovo umevanje. Blagoslov zahteva voljo, da bi verjeli v sam blagoslov. (...) Kot drugo, blagosloviti torej pomeni deliti si božje življenje z drugimi stvarmi in z vsemi drugimi osebami. Udeležba v življenju Boga je udeležba v odgovornosti v prid življenju. Udeležiti se božjega življenja pomeni sodelovati v božjem stvarjenju življenja ter v spodbujanju in varovanju življenja.«

Blagoslov, kot ga pojmuje Stara zaveza, je torej tesno povezan z življenjem in z vero v Boga. Človek je blagoslovljen že s samim stvarjenjem, vendar to še ne pomeni, da se blagoslova tudi zaveda ali da živi v skladu z blagoslovljenim stanjem. Bog da blagoslov, človek odgovori s pravilno odločitvijo in svetostjo. Ali kot v tej številki Cerkve danes zapiše slovenska uršulinka in biblicistka s. Snežna Vrečko: »Prejem blagoslova je povezan s spoštovanjem zaveze in izpolnjevanjem zapovedi.«

Bog da blagoslov, človek odgovori s pravilno odločitvijo in svetostjo.

V tem oziru prepričan ateist in zakrknjen grešnik nista deležna Božjega blagoslova, vendar ne zato, ker jima ga Bog ne bi hotel podeliti, temveč zato, ker ga nista sposobna oz. ga nočeta sprejeti. Blagoslov je namreč vstop v življenje Boga in obstajajo ljudje, ki tega nočejo. Podobno kot nogometa ne more igrati nekdo, ki se noče dotakniti žoge, tudi intimne govorice blagoslova ne more dojeti nekdo, ki ni veren.

Blagoslov pa je tudi razlivanje Božjega življenja na stvari in osebe. Ko duhovnik blagoslavlja, kliče Božje ime in Božjo moč, ki naj se razlije na stvar (hrana, sol, voda, simbol, hiš, delavnica, motorno kolo …) ali na osebo v neki njeni dejavnost ali zgolj kot tako (družina, duhovniki, redovnice, ministranti, vozniki, športniki, …).

To razlivanje božjega se lahko zgodi tudi kot želja in prošnja nekaterih vernikov za druge ljudi. V Mariboru na primer obstaja skupina kristjanov, ki se občasno zgodaj zjutraj povzpnejo k Marijini kapeli na Piramido in tam molijo za mesto Maribor ter ga blagoslavljajo. Slike dejanja objavijo na socialnih omrežjih. Tudi papež, ko blagoslavlja neki narod, počne to »v enem kosu«, čeprav so v tem narodu tudi prepričani ateisti ali zakrknjeni grešniki, ki jim blagoslov nič ne pomeni.

Blagoslov je torej izraz resnega verskega življenja in našega zorenja v svetosti.

Blagoslov je torej izraz resnega verskega življenja in našega zorenja v svetosti, gre pa tudi v širino in se dobrohotno razliva na pisan svet in raznovrstne ljudi. Znotraj tega dvojega moramo razumeti izjavo Fiducia Supplicans (Proseče zaupanje) Dikasterija za nauk vere, ki je s papeževim podpisom izšla 18. decembra 2023 in ki dovoljuje blagoslov istospolnih parov. Vatikanski dokument je vznemiril svetovno in slovensko javnost, prva letošnja številka revije Cerkev danes pa naj nam pomaga h globljemu razumevanju tako blagoslova kot plitkih zablod in plemenitih stremljenj pisanega sveta.

Članek je bil objavljen v reviji Cerkev danes (01/2024).