»Kako to mislite … vremenarji?!« se je začudil Tine.

»Čisto preprosto! Vsak pameten kmet pozna to skrivnost. Kadar so njihovi vrhovi jasni, čisti in svetli, bo lepo vreme tudi naslednjega dne. Ko pa si vsaj dva od teh treh vrhov nadeneta klobuk, bo še tistega dne pridrvela v naše kraje nevihta. Tedaj se je pametno – pa čeprav še tisti trenutek sije sonce – takoj odpraviti v dolino. Sam se še dobro spomnim trenutka, ko sem kot mladenič kosil v Jazbenu. Nek očanec nam je povedal prav to, kako se moramo ravnati po treh Krnih, a smo se mu vsi samo smejali. Najbolj pa Dolinarjev Bavant, ki mu je bilo nasploh vse v življenju smešno, pa tudi v cerkev je hodil le ob največjih praznikih. Ko pa je pridrvela izza vrhov nevihta in je strela sekala na vse konce in kraje, je prav njega, ko je tekel s koso na rami po grebenu domov, ubila. Bil je namreč toliko nespameten, da kose ni pustil na senožetih. Vidiš, tako je s temi našimi … vremenarji! Nekateri pravijo, da so pod Krnom zakopane...