Duhovnika in profesorja Olinta so klicali Božji berač. Začasno je bil celo izobčen iz Cerkve, saj naj bi preveč sledil evangeliju in premalo kanonom. V duhu pokorščine je sprejel krivico in se posvetil poučevanju. Predavanja je končeval z mislijo: »Ko boste razumeli vse, boste razumeli zelo malo. Človeški razum je le prižgana vžigalica v morju teme; osvetljuje obrobje, vse ostalo pa je skrivnost, imenovana Bog.« Namesto s frontalnim poučevanjem je mlade vzgajal s pomočjo lutkovnega gledališča, športa, potujoče knjižnice in godbe. V ospredje je postavljal pogovor in osebni odnos – mlade je imel preprosto rad. Prav tako kot berače, s katerimi je delil vse, kar je imel, in sirote, za katere je skrbel v Mestu mladih.

Bl. Olinto je evangelij udejanjal s konkretnimi dejanji ljubezni. Naj bo priprošnjik naših jesenskih začetkov. Da bi videli človeka – in v njem Boga.