Bl. Maria se je v otroštvu soočila z izgubo treh sorojencev in matere. Zaupala je, da postane križ, ki ga sprejmemo z ljubeznijo, »zlato za dušo«. Klicu v redovništvo je sledila kljub očetovemu nasprotovanju. Odločila se je, da se vsa posveti Bogu. Pri tem je imelo pomembno vlogo videnje Marije z Jezusom v naročju. Ustanovila je redovnice misijonarke Presvetega zakramenta in brezmadežne Marije. Prepričana je bila, da pristen odnos z Bogom prinaša mir v duši, ki se izraža v veselju in vedrini. Rada je dejala: »Ne želim biti sveta sama.« Globoko duhovno življenje je nenehno povezovala z življenjem v občestvu: sveti moramo postati skupaj. Sestre je spodbujala, naj bodo znamenje občestva in živete dejavne ljubezni.

Skupaj. Ne vsak zase in v svojem vrtičku. Ni enostavno, je pa najbolj človeško in najbolj božje hkrati. Da nekoč od adventa priromamo do božiča.