»Dobri velikan« ni vzdevek kakšnega pravljičnega junaka, temveč pravega junaka našega časa. Tako so namreč klicali Andreja Bordina s poznejšim redovnim imenom Luigi, saj je bil krepke postave in vedrega obraza, kar je vzbujalo zaupanje in varnost. Trdno je bil zasidran v molitvi in veri v evharističnega Jezusa, kateremu je služil v najbolj ubogih. Njegova zapuščina niso učene besede, temveč konkretna ljubezen in usmiljenje do bližnjega, kar je izražal že s svojo osebnostjo in prisotnostjo. Kot redovnik je z dobrohotnostjo čistil tla, pomival posodo, stregel brezdomcem in previjal nepokretne. Med bolniki in zdravniki je veljal za najbolj priljubljenega bolničarja.

»Preprosto je vedno delal, kar je verjel, da mora delati, ne da bi se obremenjeval z drugimi,« piše v njegovem življenjepisu. Dobra popotnica tudi za izbire našega življenja.