Chiarin življenjepis zgodnjega otroštva govori o ljubki deklici odprtega srca in odločnega značaja. Odraščala je v ljubeči krščanski družini, rada je imela šport, petje in ples. Po udeležbi na mednarodnem srečanju fokolarov se je v njeno srce naselilo hrepenenje, da bi živela za Jezusa in ga prinašala v svet. Po osebni izkušnji srečanja z živim Bogom je dobila ime Chiara Luce – »jasna luč«. Še pred sklepom srednje šole so ji diagnosticirali kostnega raka. Vprašanje »zakaj« je preoblikovala v vedrino in moč, ki ju je vlivala tudi drugim. Trpljenje je sprejemala kot obličje zapuščenega Kristusa: »Jezus, če to ti hočeš, hočem tudi jaz.« Priklenjena na posteljo je bližnje spodbujala s sporočili in pozornostjo, saj je dejala, da ji je Bog namesto nog podaril krila. In ni se naveličala ponavljati: »Jezusa je treba ljubiti in pika.«

Pika.