Nenavadni in arhitekturno novi objekti, ki jih je zgradil, so ga proslavili, prav tako parki, ki jih je odlikoval drzen, razgiban slog. Kmalu je dobil naročilo za osrednjo mestno cerkev sv. Družine – Sagrada Familia.

O tem, kakšen arhitekt je Antoni Gaudí, pričuje njegov neizpodbitni genij. O njegovi globoki veri pa govorijo svetišča, saj ga je vodilo ustvarjalno načelo sodelovanja z Bogom, kjer se umetnik zgleduje po Stvarniku in se tako vrača k njemu.

Kot sveti Pavel ali Avguštin tudi Gaudí velja za strastnega spreobrnjenca, ki je še posebej častil Božjo Mater. Njegova bogovdanost se je krepila postopoma. Nekoč se je v postnem času tako strogo odrekal hrani, da je skoraj umrl. Leta 1914 se je posvetil le gradnji cerkve Sagrada Familia, kjer ima vsak kamen svoj duhovni pomen. Še danes je nedokončana. Vsako jutro je odpešačil k sveti maši, da je prejel evharistijo, nato je ves dan delal pri gradnji cerkve, zvečer pa se je srečeval s svojim duhovnim voditeljem.

Izrazil je željo, da bi umrl v ubožnici, in Bog ga je uslišal. Ko ga je povozil tramvaj, je bil revno oblečen in poškodovanega so ga prepeljali v bolnišnico za reveže. Tri dni pozneje je umrl in njegove zadnje besede so bile: »Amen. Moj Bog! Moj Bog!«

Leta 2000 se je zanj začel beatifikacijski postopek. Škofijski del postopka je bil zaključen 13. maja 2003, zbrano gradivo pa je bilo posredovano Vatikanu.

Večni oče, naj se na priprošnjo častitljivega Božjega služabnika Antonija Gaudíja potopim v veličino tvojega stvarstva.