Za prihodnje študijsko leto je na voljo 12.149 mest za subvencionirano bivanje, od tega 4685 za sprejem in 7464 za podaljšanje bivanja, ter 49 mest za študente s priznano in začasno priznano mednarodno zaščito.

V letošnjem razpisu za bivanje je sicer novost, da študenti lahko oddajajo prošnjo za sprejem med študijskim letom oziroma do 1. junija 2023. A če oddajo prošnjo po 16. avgustu, bodo uvrščeni na naslednjo prednostno listo po izdaji odločbe o dodelitvi subvencije.

Rok velja tudi za tiste, ki se bodo vpisali ali šele oddali prijavo za vpis na študij po roku za oddajo prošnje za subvencionirano bivanje študentov.

Višina subvencije v študijskem letu 2022/2023 v javnih dijaških, dijaško-študentskih in študentskih domovih znaša 21,5 evra, v zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih pa 32 evrov.

Prednostni seznam

Prednostni seznam študentov za vselitve bo objavljen v sredini septembra na spletni strani študentskih domov. Študenti bodo nato na domače naslove prejeli odločbo o dodelitvi subvencije, poroča STA.

Javni razpis in pregled razpoložljivosti subvencij za bivanje po visokošolskih središčih in krajih kapacitet sta objavljena na strani portal.evs.gov.si/subvencionirano-bivanje, so sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Pogosta vprašanja o študentskem domu

Ker vse stvari v zvezi z bivanjem v domu še niso čisto jasne, smo pripravili hiter pregled največkrat zastavljenih vprašanj na katere so odgovorili na spletni strani Mestomladih.si.

Kaj storiti, če bi si želeli deliti sobo s punco ali fantom, kdaj boste dobili sobo, če ste na čakalni listi in kaj lahko naredite, če ste pozabili zaprositi za subvencijo …

Kdo ima pravico do sobe in kaj je prednostna lista?

Prednostna lista je pripravljena na podlagi števila točk, ki so ga dosegli prosilci za sprejem v študentski dom. Študenti, ki dosežejo največ točk, se uvrstijo na prva mesta na prednostni listi in so posledično tudi najprej povabljeni na vselitev v študentski dom.

Kaj lahko naredite, če ste zamudili rok za subvencijo?

Prva možnost je, da oddate izredno vlogo kadarkoli med letom, po 1. oktobru. Vlogo oddate preko portala eVŠ. Dodati morate potrdilo o težkem socialnem ali zdravstvenem položaju. Na izjemne okoliščine se lahko sklicuje študent, ki je invalid po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, študent z najmanj trimesečno neprekinjeno odsotnostjo od študijske dejavnosti zaradi bolezni ali starševstva v času študija, študent, ki je prejemnik denarne socialne pomoči, študent z nezaposlenim vsaj enim od staršev ali skrbnikov, študent, ki je brez vsaj enega od staršev ali skrbnika ali študent, ki je v rejništvu.

V Pravilniku o subvencioniranju bivanja je dana možnost, da študentski domovi tudi med letom objavijo dodatni razpis za sprejem, če so na razpolago proste postelje, zato redno spremljate spletno stran študentskih domov.

Kaj se zgodi z vašo sobo, če odhajate na izmenjavo v tujino?

Če se odpravite na študijsko izmenjavo v tujino za več kot dva meseca, ste dolžni podpisati sporazum o začasni izselitvi in mirovanju pravice bivanja. V ŠDL in ŠDM morate vložiti prošnjo za začasno izselitev z dokazilom o študiju v tujini, pred začasno izselitvijo. Začasno izselitev uredite v sprejemni pisarni. Ko se vrnete in izpolnjujete pogoje za podaljšanje bivanja, se lahko ponovno vselite, v ŠDL in ŠDM vas vselijo na eno izmed prostih ležišč.

FOTO: Pixabay

Kako se podaljša bivanje v študentskem domu?

Razpis vsako leto predvidoma izide 1. junija in traja do 16. avgusta. Prošnjo za podaljšanje in sprejem študent odda preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ, ki se izpolnite elektronsko na http://portal.evs.gov.si/bivanje. Študent se lahko prijavi s kvalificiranim digitalnim potrdilom ali brez kvalificiranega digitalnega potrdila (z uporabniškim imenom in geslom), skladno z določili razpisa, kjer je opredeljen tudi način posredovanja potrebnih prilog. 

S cimrom/cimro se nikakor ne ujamete. Ali se lahko preselite med letom?

Vsak študentski dom ima svoja pravila.

V študentskem domu Ljubljana stanovalci lahko zamenjate sobo kadarkoli med letom, če so na razpolago primerne kapacitete. Izjema je čas, ko poteka intenzivno vseljevanje novincev. Postopek preselitve opredeljuje 18. člen Domskega reda. Stanovalec preda oskrbniku doma čisto in vzdrževano sobo in morebitne skupne prostore v apartmaju. Oskrbnik pripravi zapisnik o stanju sobe, skupnih prostorih in inventarju. Nato stanovalec vrne ključe in posteljnino ter izseli svojo lastnino. Naslednji korak je zglasitev v Pisarni, kamor se stanovalec odpravi z zapisnikom in prejme morebiti poračun nastale razlike iz naslova stanarin, zaračunan mu je še strošek preselitve in morebitna potrebna odjava in prijava novega začasnega prebivališča. Prejme tudi zapisnik, s katerim lahko pri oskrbniku doma prevzame ključe za novo sobo.

Izvleček pravil študentskih domov po Sloveniji:

Kot stanovalci ste dolžni redno skrbeti za red in čistočo v sobah, skupnih prostorih in okolici doma, varčno rabiti vodo in električno energijo, redno zaklepati vrata sobe, skrbeti za svoje premoženje, ne zlorabljati inventarja v domu, poravnati ugotovljeno škodo, skrbeti za varnost in izklapljati električne naprave, zapirati okna in vodovodne pipe, odstranjevati pokvarljivo hrano in ločevati smeti. Vsak stanovalec lahko sočasno prenočuje po enega obiskovalca.

V domskem redu boste našli navodila, kakšen je postopek (po navadi je treba prijaviti prenočevanje obiskovalca v sprejemni pisarni) in koliko dni v mesecu lahko pri študentu prespi zunanji obiskovalec. V naselju in domovih mora biti red in mir, zlasti med 22. in 6. uro. Za druženje stanovalcev so v domovih določeni skupni prostori. V njih so dovoljene interne zabave za stanovalce in njihove prijatelje, pod pogojem, da mora biti organizator zabave stanovalec doma. Zabava mora biti prijavljena. Ne glede na vsa napisana pravila je najbolj pomembno, da veste, da morate spoštovati osebnost in svobodo drugih. Bodite v dobrih odnosih s svojimi »sosedi«, glede sobivanja se dogovarjajte med seboj. Do drugih se vedite tako, kot bi želeli, da se oni vedejo do vas.

Študenti s statusom osebe z mednarodno zaščito

Če ste študent s statusom z mednarodno zaščito morate izpolnjevati določene pogoje. 

Morate imeti pridobljen status z mednarodno zaščito in pa pridobljen status študenta in se izobražujejo po študijskih programih, ki se izvajajo kot redni ali izredni študij, razen študija na daljavo. Pomembno je, da niste v delovnem razmerju ali ne opravljate samostojne registrirane dejavnosti, niste vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma niste poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov ter niste prejemniki pokojnine, razen prejemniki družinske pokojnine.