V sredo, 5. februarja, je vrhovno sodišče razveljavilo sodbo upravnega sodišča, ki je 20. marca 2018 pritrdilo odločitvi ministrstva za kulturo, da se križevniška cerkev vrne križniškemu redu. Tako je vrhovno sodišče ugodilo Mestni občini Ljubljana in Festivalu Ljubljana, ki sta nanj naslovila predlog za dopustitev revizije v zvezi s sodbo.

Biser Križank je baročna cerkev Marije Pomočnice. Foto: Ivo Žajdela

Z razveljavitvijo sodbe upravnega sodišča se zadeva vrne v novo sojenje, so sporočili iz Festivala Ljubljana.

Kriva je zavrnitev pričanja

Kot je razbrati iz sklepa vrhovnega sodišča, je to revizijo odobrilo med drugim zato, ker je upravno sodišče zavrnilo pričanje direktorja zavoda Festivala Ljubljana Darka Brleka, kar naj bi obrazložilo zgolj z argumentom, da je bila priča že zaslišana v predhodnem pravnem postopku. Kot piše v sklepu, je to nedopusten poseg v strankino pravico do enakega varstva pravic ter v pravico do obrazložene sodne odločbe, kot jo določa Evropska konvencija o človekovih pravicah.

Bitka za lastništvo nad cerkvijo

Ministrstvo za kulturo je v preteklih letih sicer že večkrat odločilo, da mora biti baročna cerkev Marije Pomočnice v naravi vrnjena križniškemu redu, a sta se na tako odločitev sistematično pritoževali Mestna občina Ljubljana in Festival Ljubljana kot upravnik cerkve. Potem ko je upravno sodišče 20. marca 2018 potrdilo odločitev ministrstva za kulturo, da je treba križevniško cerkev po 26 letih denacionalizacijskega postopka vrniti v last in posest križniškemu redu, je zavod Festival Ljubljana napovedal, da se bo obrnil na vrhovno sodišče. Takrat so dejali, da odločitev upravnega sodišča sicer spoštujejo, vendar se z njo ne strinjajo, saj da je po njihovem mnenju nepravilna in nezakonita, zato so napovedali nadaljnji sodni postopek pred vrhovnih sodiščem.

Utemeljitve

Mestna občina Ljubljana in Festival Ljubljana trdita, da je cerkev za izvajanje festivalske dejavnosti nenadomestljiva, ker je neločljivi del kompleksa Križank zaradi edinstvenega ambienta in izjemne akustike in zato ker bi njena morebitna vrnitev križniškemu redu in obnova cerkvene dejavnosti predstavljala preveliko usklajevalno oviro.

Te utemeljitve je križniški red zavračal z besedami, da ima cerkev ločen vhod z ulice, stoji na samostojni parceli na robu območja Križank, v cenilnem poročilu je obravnavana ločeno, ni osrednja sestavina območja in zato ni bistvena za delovanje Letnega gledališča in Plečnikovega preddverja, ki sta bistveno območje za izvajanje kulturne dejavnosti. Med letoma 1949 in 1991 se je v križevniški cerkvi redno izvajalo bogoslužje, maša je bila vsako nedeljo ob 18. uri.