»Biti Troštov zbor je bil privilegij« [FOTO, VIDEO]
»Biti Troštov zbor je bil privilegij« [FOTO, VIDEO]
Prof. Jože Trošt je praznoval 80. rojstni dan sredi maja 2020, a je zaradi prvega vala epidemije slavnostni koncert, ki so ga načrtovali pevci zbora Anton Foerster z dirigentko Damijano Božič Močnik, odpadel. Slavljencu so se pevci, ki jih je jubilant učil ali jim dirigiral – poleg zbora Foerster so prepevali še duhovniški oktet Oremus in ženski kvartet iz Cerkelj na Gorenjskem ter solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik – s pesmijo poklonili in mu izkazali hvaležnost v petek, 5. novembra, v baziliki na Sveti Gori.
Združeni so prepevali na koru pri maši, ki jo je ob somaševanju več duhovnikov daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore, na koncertu po maši pa so prepevali skladbe, ki jih je napisal slavljenec in nekaj tistih, ki jih je kot zborovodja rad vključeval v svoje sporede. Jubilanta je med koncertom nagovoril »foersterjevec« iz prve zasedbe zbora Lojze Peterle.
Nadškof Zore: »On na vozičku v Šempetru, srce pa pri Mariji na Gori«
»Več desetletij je prof. Trošt budno spremljal razvoj cerkvene glasbe po vsej Sloveniji. Dirigiral je na številnih festivalih, revijah cerkvenih pevskih zborov, spodbujal k lepemu petju pri bogoslužju številne generacije cerkvenih pevcev. Velik poudarek je dajal šolanju organistov in zborovodij na Orglarski šoli v Ljubljani, ki prav letos obhaja svoj 50. jubilej,« je dejal v pridigi nadškof Zore in izpostavil, da je Sveta Gora »zelo primeren kraj za praznovanje«.
Najprej zaradi tega, je dejal nadškof Zore, ker je Svetogorska Marija globoko zapisana v srce prof. Trošta – tako kakor v srce slehernega Primorca, ki Sveto Goro doživlja kot znamenje narodne trdoživosti in življenjske moči. »Prof. Trošt večkrat poroma k Mariji na Sveto Goro. Sedaj na čisto poseben način. Ko z obiskovalci odide na sprehod po Šempetru, jih vedno vodi na mesto, od koder se najlepše vidi Sveta Gora. On je tam, v Šempetru, na vozičku, srce pa je pri Materi na Sveti Gori. Skrivnostna romanja zvestobe, ljubezni in ganljive pobožnosti, kakršne je sposoben samo Primorec, ki ljubi Sveto Goro in njeno Mater.«
»Imel je največji zbor v zgodovini, nobenega pevca ni spregledal«
Sveta Gora pa je primeren kraj za praznovanje tudi zato, je spomnil nadškof Zore, ker je imel na Sveti Gori prof. Trošt pevske vaje za morda največji pevski zbor v zgodovini Primorske: »Bilo je ob obisku papeža sv. Janeza Pavla II. leta 1996 v Sloveniji. Pevski zbori, ki so prepevali ob papeževem srečanju z mladimi na letališču v Postojni, so se zbrali na Sveti Gori in vadili. Bili so povsod: v ladji, na koru, v stranskih ladjah … Prof. Trošt pa je bil v glavni ladji, nekaj metrov od stopnic, ki vodijo v prezbiterij. Občudoval sem ga. Prizor je bil kot vzet iz slikovite strani Stare zaveze. Celoten prostor je bil njegov. Nobenega pevca ni spregledal. Nihče ni bil prikrajšan za njegovo navdušenje, za glasbeni zanos, ki je žarel iz njega in pritegoval ljudi, da so v resnici dali vse od sebe.«
V majhnih podružničnih cerkvah in na velikih korih
Z besedami Svetega pisma je nadškof Zore dejal, da je prof. Trošt to, kar mu je bilo zaupano v oskrbo, »pomnožil in oplemenitil. Nič ni zadržal zase. Vse talente in vse znanje je prenašal na svoje učence, na študente teologije, ki jih je učil liturgičnega petja, potem pa tudi na udeležence orglarske šole in na vse tiste, ki so bili prav po teh njegovih učencih deležni boljšega glasbenega znanja in s tem tudi lepšega petja na slovenskih korih. Talenti, ki jih je Bog dal prof. Troštu, so obrodili bogate sadove in so slavili Boga – v majhnih podružničnih cerkvah in na velikih korih. Vse v večjo slavo Božjo.«
Lojze Peterle: »V ustvarjalnem zanosu smo skupaj preživeli čez dva tisoč ur«
Med koncertom je slavljenca, ki je vidno ganjen spremljal slavje na vozičku, nagovoril in predstavil njegov osupljiv opus Lojze Peterle. V zakladnico slovenske glasbene ustvarjalnosti je po izračunih dolgoletnega pevca, nekdanjega evropskega poslanca, Trošt prispeval čez dvesto skladb za mešane zbore, čez šestdeset za moške zbore, šest za ženske zbore, okrog petdeset za mladinske zbore, dvajset skladb komorne in solistične glasbe. Njegov opus obtežuje dvajset maš, devet kantat, osem samospevov, en requiem in en oratorij - posvečen A.M. Slomšku …
»Himnični pozdrav 'Lepa Slovenija' se je Troštu zapisal že pred osamosvojitvijo,« je dejal Lojze Peterle. V času pokoncilske prenove je mladi duhovnik Trošt za postal regens cori ljubljanski stolnici (in to ostal 40 let), »ponovno je postavil orglarsko šolo, ki jo je komunistična oblast de facto prepovedala. Skladal je v novem duhu, organiziral, učil, dirigiral, pisal – z eno besedo, garal in se razdajal,« je našteval govornik, ki je bil leta 1976 poleg pri ustanavljanju zbora Anton Foersterja, od začetka ga je vodil prof. Trošt: »Zmenili smo se, da bomo gojili cerkveno in narodno pesem. Naša središčna točka je postala nedeljska večerna maša v stolnici. V imenu zbora Anton Foerster z globoko hvaležnostjo rečem, da nam je bilo v čast in ponos, da smo v dobrih petindvajsetih letih v ustvarjalnem zanosu preživeli skupaj čez 2000 ur vaj, maš, koncertov, festivalov, jubilejev in poslovitev. Biti Troštov zbor je bil privilegij, tudi v eksperimentalnem smislu. Skupaj smo preživeli naša najbolj ustvarjalna leta in rastli drug ob drugem. S Teboj smo doživeli pesem kot posvečenost in poslanstvo - dar, ki ga poklanjamo, dar, ki ga delimo.«
»Hvala Ti, dragi Jože …
za Tvojo vero in delo, za ves Tvoj skladateljski opus, za vse organiste in zborovodje, za dolga leta odličnega vodenja našega, stolnega in drugih zborov,« se je slavljencu zahvalil Lojze Peterle. »Hvala, ker si Bogu, Cerkvi in narodu služil z glasbo. Tvoja posvečenost pesmi je dišala po božjem kraljestvu, zato je nadčasna. Hvala Ti, ker si preganjal površnost. Hvala Ti za neverjetno energijo, še posebej za eruptivne momente, ki so prebudili kakšen sopran ali alt in odnesli kakšne note. Vsakega od nas si izredno dobro poznal, pevsko in človeško. Bil si kot oče, ki malo govori, močno pa ljubi. Kadar pa si govoril, si govoril jasno, jedrnato in zadeto. Tak je bil tudi Tvoj humor.«