V Kočevski Reki je bila namreč 17. decembra 1990 prvič postrojena enota Teritorialne obrambe s sedežem v bližnji vasi Primoži. V postroju so bili večinsko pripadniki rezervne sestave Zaščitne brigade TO. Prvi javni postroj brigade, pozneje imenovane Moris, ni bil naključen. Bil je jasno sporočilo JLA, da smo Slovenci pripravljeni tudi z orožjem braniti začrtano prihodnost. Plebiscit le nekaj dni pozneje je dokončno začrtal odločitev o slovenski samostojnosti.

Kulturni spomenik državnega pomena

Na letošnji slovesnosti sta navzoče pozdravila član predsedstva Združenja VSO Kočevje-Kostel-Osilnica Srečko Gabrič in kočevski podžupan Gregor Košir, osrednji govornik v Spominskem parku Manevrske strukture narodne zaščite v Kočevski Reki, ki je bil z vladnim odlokom aprila 2021 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, pa je bil dr. Vojko Obrulj, poveljnik policijsko-vojaške enote za varovanje brigade Moris 1991.

Pot v prihodnost za samostojno demokratično državo

Dr. Vojko Obrulj je uvodoma spomnil, da se je 17. decembra 1990 postrojila Manevrska struktura narodne zaščite, kar velja za prvi postoj Slovenske vojske v samostojni Sloveniji. Z njim smo, je poudaril, Slovenci sporočili, da smo pripravljeni iti na pot v prihodnost za samostojno demokratično državo in da bomo svojo odločitev zavarovali in branili, tudi – če bo treba – z orožjem.

Na plebiscitu potrjena volja ljudstva

»Na plebiscitu čez nekaj dni je bila potrjena volja ljudstva, njegovo osnovno sporočilo pa je bilo, da nočemo biti več hlapci, temveč gospodarji na svoji zemlji. Čez slabega pol leta se je v Sloveniji začela vojna, ki ni bila konvencionalna vojna, ni bila totalna niti jedrska, ni bila vojna proti terorizmu ali verska, niti ne bliskovita in ne hladna. Bila je slovenska osamosvojitvena vojna,« je podčrtal Obrulj.

Odločitev ni bila težka

Tedaj je bil služboval v Varaždinu kot 23-letni oficir Jugoslovanske armade in od dne, ko je ta napadla Slovenijo, je bil v vojni. Odločiti se je moral le, na kateri strani se bo bojeval. Kot Slovenec se je pravočasno odzval klicu domovine, odločitev pa ni bila težka, ker je bil vonj po Slovenski vojski izjemno močan, je pojasnil govornik.

V vojni nismo izgubili niti koščka ozemlja

Prestopil je na slovensko stran in prišel v Kočevsko Reko, kjer je z Morisovci sodeloval pri izgonu Jugoslovanske armade iz Slovenije. Tam je ostal do leta 1997 in soustvarjal zametke poklicne Slovenske vojske. »Slovenci v osamosvojitveni vojni nismo bežali v tujino, zapustili domov in postali begunci, temveč smo se uprli in borili. Nismo imeli vojaških zaveznikov, nismo se bojevali zunaj meja Slovenije, v vojni nismo izgubili niti koščka ozemlja,« je našteval dr. Obrulj.

Zares je dišalo po Slovenski vojski

In, kot je dodal, osamosvojitvena vojna je združila slovenski narod. »Uresničili smo stoletne sanje, za katere so naši predniki dali tudi svoja dragocena življenja. Na našem prostoru so se v zadnjih 100 letih bile tri vojne. V tretji, osamosvojitveni, je šlo za nas, za Slovenijo. In takrat smo tu, na tem mestu, stali in obstali. Lojze Peterle, niste se motili, takrat je zares dišalo po Slovenski vojski,« je dejal govorec.

Ohranjanje nacionalne identitete

Zato imamo danes svojo državo, kulturo, jezik, ozemlje – in vojsko. Slovenija je članica Združenih narodov, EU, Nata in drugih mednarodnih organizacij. Za EU sta, poudarja Obrulj, zelo pomembni povezanost evropskih držav zaradi trajnega miru in spodbujanje nacionalne identitete vsakega naroda, saj jo to bogati, zato moramo več pozornosti nameniti ohranjanju nacionalne identitete.

Izzivi niso zunaj nas

»Danes so svet, EU in Slovenija pred novimi – kompleksnimi in medsebojno pogojenimi – izzivi. Spoznati moramo, da izzivi in njihovo upravljanje problemov niso zunaj nas, temveč mnogokrat odvisni od nas samih. Soočenje z novimi izzivi moramo izkoristiti kot priložnost za izboljšanje stanja, pri čemer moramo skrbeti za ohranjanje tistega, kar je dobro,« je še podčrtal dr. Vojko Obrulj.

Ne pozabimo na naše državljanske pravice in dolžnosti

In nadaljeval, da se je slovenski narod skozi stoletja izoblikoval pod vplivom krščanskih vrednot in tega ne smemo zanemarjati. Z veliko žrtvovanja in željo po svobodi in miru smo si leta 1991 izborili svojo državo. Spoštujmo človekove pravice, pri tem pa ne pozabimo na naše državljanske pravice in dolžnosti, je bil jasen.

Vrednota, ki jo je treba spoštovati

»Tu je naša domovina, naša dežela, naša država, naš način življenja. Biti slovenski državljan je vrednota, ki jo je treba spoštovati, jo aktivno živeti in jo z zgledom privzgojiti mlajšim generacijam. Vedno znova nas navdihujejo športniki in drugi uspešni posamezniki in organizacije, naše zastave pa vihrajo po svetu. Le poglejte v Planico, kjer tisoči pojejo slovensko himno in se vijejo naše zastave.«

Če smo izvedli osamosvojitev, smo dolžni vztrajati

Po Obruljevem mnenju je tako prav in smo na to ponosni. Resda zadnja leta zaznavamo pomanjkanje narodne in državljanske zavesti, a naloga te generacije je in mora biti ohranjanje slovenskega naroda. Kajti če smo izvedli osamosvojitev, smo dolžni vztrajati in omogočiti, da prihodnja generacija obstane in raste na podlagi naših vrednot. Moramo se spoštovati, sodelovati in si pomagati, tako Obrulj.

Moč za sodelovanje in vztrajno prizadevanje za skupno dobro

»Ob tem prazniku si želim, da bi državljani Slovenije v sebi vedno zmogli najti moč za sodelovanje in vztrajno prizadevanje za skupno dobro, da bi bili dobri in odgovorni državljani Slovenije, saj bomo tako tudi dobri Evropejci in svetovljani. Da bi spoštovali državo, zgodovino, se zavedali dobrih in slabih strani naše preteklosti, spoštovali jezik in kulturo,« je prepričan slavnostni govornik.

Naj živi Slovenija!

Kajti, je zaključil, naroda in države se ne brani le z orožjem; pozabiti ne smemo bistvenih vrednot, kot so dom, družina, domovina, vera, mir, dobrota, spoštovanje, pravičnost, poštenost, sočutje, iskrenost, solidarnost in sodelovanje. »Zakaj? Zato, ker smo takrat tukaj stali, zato moramo ostati in tudi bomo ostali. Naj živi Slovenija!«

Predsednice ni bilo

V kulturnem programu so, kot so sporočili iz Združenja VSO, nastopili Vokalna skupina Cantate Domino, Trobilni kvintet Slovenske vojske in pesnik in televizijski voditelj Igor Pirkovič. Gardna enota Slovenske vojske je ob začetku slovesnosti dvignila slovensko zastavo in ob spremljavi Trobilnega kvarteta Policijskega orkestra pri pomniku Kočevska Reka 1990 položila venec slave v imenu predsednice dr. Nataše Pirc Musar, ki je na slovesnost ni bilo.