Prvo berilo: V nikomer drugem ni zveličanja, Apd 4,8–12; Ps 118;
drugo berilo: Gledali bomo Boga, kakršen je, 1 Jn 3,1–2

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 10,11–18)

Tisti čas je Jezus rekel: »Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Najemnik pa, ki ni pastir in ovce niso njegove, pusti ovce in zbeži, ko vidi, da prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi. Je pač najemnik in mu za ovce ni mar. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce. Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva. Tudi tiste moram pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir. Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga spet prejmem. Nihče mi ga ne jemlje, ampak ga dajem sam od sebe. Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga spet prejmem. To naročilo sem prejel od svojega Očeta.« 

Video razlaga za otroke

Biti del Jezusove črede

Piše: Simon Potnik

Danes se osredotočimo na pastirja, Dobrega pastirja. Njega, ki nas pozna, njega, ki se za nas daruje, Njega, ki da življenje za nas. Bo preveč drzno, če nas, ki smo čreda, imenujem ovce?

Poglejmo malo nazaj. Koronski čas – ovce. Poglejmo dopustniški čas – ovce. Poglejmo praznovanja – ovce. Poglejmo modo in estradni svet – ovce, no, tu je še veliko kozlov. Če pa pogledamo še globlje: beda sveta, pehanje po eni strani za milijoni denarja in všečkov, po drugi strani pa po nežni pozornosti in koščku kruha. Pa ta zamegljenost, ko zdaj že po naših javnih ustanovah ne boš več mogel brez zadrege na toaleto, ker smo vsi enaki in enakopravni, torej vsi ovce!

Kaj so naša mesta, če ne ena velika množica, pa mediji, vse raznorazne oblike množičnega obveščanja, povezovanja, komuniciranja? To niso samo načini občevanja, ampak tudi preživetja mnogih, resničnostni svet množic in tudi oblikovanja javnega mnenja ali kar manipulacije. Oblačimo, kar je modno, torej trendovsko, prepoznano in svetovano. Govorimo in se pogovarjamo o temah, ki nam jih kažejo in predlagajo. Dobimo vtis, da sooblikujemo, soodločamo, pa se kmalu kot kristjani zavemo, da kimamo smrti, da se bojimo nevere in druge vere, da sami pogosto preklinjamo, da nimamo časa. Biti del Jezusove črede torej pomeni ne slediti množici. Odločitev za Jezusa je vedno bolj enkratnost in edinstvenost.

Tam je, kjer so ovce. Pozna jih. Celo po imenu in po utripu srca.

Njemu sem pomemben

Če je biti del črede do sedaj zvenelo slabšalno, pa iz Jezusovih ust in njegovega srca ni tega zvena. Ljubeče prihaja in zatrjuje, da nič ne bo spremenilo njegove odločitve. Ne boji se volkov in se tudi ne ukvarja z njimi. Ni preganjalec zveri, ampak je prinašalec življenja. Ni tisti, ki bi gradil ograde in visoke prepreke, postavil mogočne hleve in najel plačane stražarje. Pastir je. Tam je, kjer so ovce. Pozna jih. Celo po imenu in po utripu srca. Ve, kdaj sem prestrašen in kdaj vzdrhti moje srce. Njemu sem pomemben. To je moje upanje, moja tolažba in moja moč.

Bi zamerili pastirju, da si vzame delež od črede za preživetje? Bi mu očitali, če si iz ovčje kože naredi obleko? Naš pastir pa da življenje.

Ni prišel samo skrbet za čredo, nas popeljat po lepih pašnikih varne veroizpovedi. Nas potrdit v mogočni zgodovini ponosne Cerkve. Nam razkazat veleume skozi vso zgodovino človeštva in prekrasne umetnine, ki jih je izdelala človeška roka. Prišel je, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju. In naj zaključim, kot začenja Peter poln Svetega Duha v prvem berilu: V nikomer drugem ni odrešenja.