Albert Svetina pričuje, da je Matija Maček Ivan ukazal, da morajo jetnikom šentviškega povojnega komunističnega taborišča v zavodu Sv. Stanislava, pobrati vse, kar imajo in valpti so na Mačkov udbovski sedež v Ljubljano dovažali dragocenosti, nabrane pri zapornikih, namenjenih za morilne jame in brezna. Formula je vedno aktualna, gre za prilastitev denarja.

Ob 100 dneh si je nova vlada kar prisvojila univerzo, da bi ustvarila videz, da v Sloveniji za razliko od Evrope ni nič neodvisnega, pač pa domnevno vse pod njenim nadzorom. Demonstriranje te oblastnosti in promocija puhlosti v zahtevnih časih zapletenega domačega in mednarodnega položaja, ne kaže le, da naj bi bilo enim vse dovoljeno, pač pa gre pomanjkanje vsake skrbi za Slovence. Politizacijo vsega naj bi šla torej tudi do 'neodvisne' univerze in znanosti, ki pa sta od bivšega režima že ves čas okužena z njegovimi virusi. Vladajoči govorijo o miru v deželi; vse naj bi teklo po maslu in državljani se ne bi imeli kljub vsestranskim krizam ničesar bati. Bivši komunisti so nas tudi v vojni za Slovenijo leta 1991 prepričevali, da se ni bati vojne in se ne bi bilo treba oboroževati, pač pa le delati za mir. Oboje se je postavilo na glavo. Prisebni v DEMOSu so takrat rešili Slovenijo. Kdo jo bo rešil zdaj? Mediji poročajo, da se ljudje vse bolj obračajo na dobrodelne organizacije, ki se jim praznijo skladišča, vlada pa zapravlja denar, ko ukinja demografski sklad, zaradi česar so ogrožena sredstva EZ. Prekinja polmiljardni posel z oklepniki - baje načrtuje 'cenejšega', za katerega pa sploh ne ve, kakšen bo in še manj, koliko bo stal - izgublja pa milijone zaradi prekinjene pogodbe ter postaja mednarodno nezaupanja vreden partner. Povečuje in menja birokracijo, kar vse stane obenem zvišuje davke in zmanjšuje plače. Vodilni zapravljajo, vse več je revnih, državljani pa naj karitativno pomagamo, od te vlade ustvarjenim novim revežem, ki bi jim vlada lahko olajšala položaj: Tri mesece je premier vedel, da v Velenju ni premoga, pa ni takoj – namesto nujnih sej za ustoličenje svojih ljudi na vodilna mesta -, šel vsaj na izlet v Velenje in poskrbel za ukrepe za zajezitev energetske in splošne krize.

Premier je govoril tudi o dogovarjanju vladajoče koalicije z NSI-krščanskimi demokrati o spreminjanju ustave. Dogovori NSi z vladajočo koalicijo toliko bolj zaskrbljujejo, ker vlada ruši dobro zasnovane projekte, ki jih je soustvarjala tudi NSi v prejšnji vladi. Upam, da se bodo njeni člani zdaj ovedli resnosti problema in enotno stopili skupaj z opozicijo in vso javnostjo ter se uprli tem nesmiselnim škodljivim posegom vlade, ki ukinja ali spreminja na slabše začrtane ukrepe prejšnje, kar je soustvarjala tudi NSi. Zdaj, ko je nujna enotnost opozicije in vseh drugih demokratičnih sil zaradi strukturnih novotarij, ki jih načrtuje nova vlada, bi bilo vratolomno sodelovati pri razgraditvi slovenske družbe in države. Gre namreč za bistvene postavke družine, zakonske zveze, finančnih obremenitev državljanov ter sploh temeljnih vrednot človeka in družbe. To niso le vrednote krščanstva, kar ne bi smelo biti vseeno strankam, ki se sklicujejo na krščanske vrednote, pač pa kar sploh za vrednote človeka in torej njegovega preživetja. Ne le obe stranki opozicije, vsi se bomo morali z vsemi političnimi in pravnimi sredstvi upreti temu rušenju temeljev slovenskega človeka in naroda. Gre za dolgoročno zelo hude posledice za slovensko družbo, na kar so opozarjali naši narodni in človekoljubni predniki kot Ehrlich, ki so vse žrtvovali za ubranitev teh temeljev človeka, človeške družbe in demokratične Slovenije

Poleg strank smo na potezi zdaj vsi državljani, zato je treba podpreti referendum proti Zakonom o vladi, trajni oskrbi in RTV-prispevku, ki ga predlaga SDS. Kličem tudi slovenskim škofom, da se zavedajo svoje krščanske vesti in s svojo odločnostjo spodbudijo državljane in politike k odgovornemu in treznemu ravnanju. Ko so v južni Afriki politiki kršili načela pravičnosti, se je anglikanski škof Desmund Tutu odločno postavil v bran resnice in pomagal črncem do pravičnosti. Zdaj gre za biti ali ne biti Slovenije, zato se ne prepustimo peljati žejni čez vodo, pač pa se ustrezno, složno in odgovorno postavimo za svoje pravice.