Mohorjeva družba Celovec je poleg Koledarja za leto 2019 izdala še Pratiko 2019 in biografsko pripoved Franceta Pibernika o pisatelju Karlu Mauserju.

Koledar 2019


Knjige so v prostorih Galerije Družina 16. novembra predstavili Adrian Kert, Hanzi Filipič in France Pibernik. Foto: Ivo Žajdela

Kakor vsako leto tudi letošnji koledar prinaša sveženj zanimivega branja iz Koroške, zamejstva in Slovenije. V koledarju so predstavljeni pomembne osebnosti, obrobni kraji in ljudje, posebnosti koroške krajine in še mnogo drugih zanimivosti.

Predstavljeno je kulturno delo Tischlerjeve nagrajenke 2018 Lenčke Kupper, župnija Bilčovs, ki se od nekdaj odlikuje z živahnimi verskim in kulturnim delovanjem ter arheologija na Gori sv. Heme, kjer so izkopali ostaline več cerkva iz antike.

Peter Wiesflecker piše o vitezu Johannu Fischerju pl. Arlstanu (1805–1884), ki je bil tudi ljubljanski župan, Andrej Rahten o slovenskih duhovnikih na pariški mirovni konferenci, Michael Koschat o slikarju in umetniškem pedagogu Kurt Weissu (1895–1966), Tine Golež pa je predstavil zgodbo družine Milač iz Olševka.

Jože Till ob 200. obletnici piše o pesmi o svetovnem miru Sveta noč, Janez Turk o slovenski Benečiji in njenih pomembnih ljudeh, Janja Zikulnig pa je napisala spominski utrinek na otroštvo v Celovcu v letih 1938–1944.

V rubriki Znamenite osebnosti so predstavljeni pozabljeni zdravnik iz Roža dr. Karol Pečnik, koroški čebelar, duhovnik Janez Sumper (1827–1888), Andrej Schuster Drabosnjak (1768–1825), skladatelj, zbiralec, prireditelj urednik in izdajatelj ljudskih pesmi Oskar Dev (1868–1932) ter pisatelj Anton Koder – Liberius iz Cerkelj.

Spominka zapisa sta posvečena nedavno umrlima Marinki Inzko ter dobrotniku koro­ških Slovencev in Mohorjeve družbe Francu Osredkarju. Martin Lisec piše o ultramaratonu, Daniela Pečnik o zeleni kozmetiki, Nuša Turk o rjavem medvedu v Sloveniji, Reinhold Jannach pa o rastlinstvu Koroške.

Pisatelj Karel Mauser


Karel Mauser

Biografska pripoved o pisatelju Karlu Mauserju (1918­–1977) v romansirani obliki Pisatelj Karel Mauser zajema njegovo življenje in njegovo literarno ustvarjanje. Mauserjeva pot je bila polna prelomov in usodnih sprememb.

Ko je bil bogoslovec, je leta 1943 kot bolničar preživel tragedijo partizanskega poboja vaških stražarjev na Turjaku, konec leta 1945 pa ga je komunistični režim kot domnevnega pripadnika nemške manjšine z družino izgnal iz domovine. Nato je živel po begunskih taboriščih na Koroškem, po preselitvi čez ocean pa v Clevelandu (ZDA).

Med emigrantskimi pisatelji je napisal največ književnih del. Po mnenju avtorja knjige in velikega poznavalca emigrantskih književnikov, je bil Karel Mauser po kakovosti takoj za Zorkom Simčičem in rudo Jurčecem.

V svojih pripovednih delih je Karel Mauser najraje upodabljal rodno Gorenjsko, posvečal se je tudi Koroški, posebej Zilji, veliko pozornosti pa je na­menil tragičnim dogodkom med drugo svetovno vojno, zlasti v trilogiji Ljudje pod bičem.

Pratika 2019

Tudi letošnja Pratika ponuja poleg koledarskega dela panoramo raznolikega branja iz sveta duhovnosti, vere, družbe, literature, umetnosti, glasbe, pomembnih dogodkov in obletnic v preteklem letu, zgodovine, pogleda k sosedom, svetovanja – vse to začinjeno s fotografskimi utrinki iz celotnega slovenskega kulturnega prostora in od drugod.

Roman Mojce Šipek
Mohorjeva družba Celovec je izdala tudi roman Mojce Šipek V odmevu vetra. Literarni prvenec Mojce Šipek je zgodba o izgubi vere, zaporu v samoti, ki ji sledi, in odpuščanju, ki dušo odreši v prostost. Lahko bi rekli tudi, da je to nekakšen potopis s potovanja, na katerega se je odpravila žejna duša v želji, da končno najde svojo vodo, svoj smisel življenja in poslanstvo, ki ga ima. Ta duša je v zgodbi utelešena.

V dekletu, ki jo znanci kličejo Mari. V ženski, ki je bila glas, a je, ko sta jo razočarala zaročenec in najboljša prijateljica, postala odmev. Tista ponovitev, ki izvira iz minulega časa in se, kot nekakšen zasledovalen šepet nemirne vesti, vrača v sedanjost ter ne prinaša ničesar novega. Mari v svoje življenje nosi minuli čas, ki ji je prizadel globoko rano. Trenutke, ki jih je doživela, a jih ni mogla spremeniti v preteklost. Zato se, z nekakšnim namigom usode, kot odmev vetra (tistega z juga, s spremembo vremena) vrne v ta čas. S slutnjo, da mora, če želi biti res svobodna, prenehati biti sužnja časa, ki je minil. S poslanstvom, da ne bo več odmev, temveč bo (p)ostala glas.