Velja za pionirko Lacanove psihoanalize v Sloveniji, kar je še posebej zanimivo. Lacana so nam ves čas prikazovali kot levičarskega filozofa, čeprav je bil deklarirano proti levici. Cenzurirali so ga tako, da so prevajali tekste, ki so jim ustrezali, jih trgali iz konteksta … S pomočjo psihoanalize poskuša razložiti, kako lahko norost enega postane norost vseh. Ne vseh enako, vendar norosti v političnem in kulturnem kontekstu sledi norost vsega sveta.

Ko se je po 12 letih študija v tujini vrnila v Slovenijo, se je tukaj srečala s kulturo onemogočanja in doživela oviranja. »Šlo je za oviranje z več strani in predvsem kroga, ki je v slovenskem prostoru znan pod imenom teoretska psihoanaliza ali lacanovska filozofija.« Najbolj znan predstavnik je Slavoj Žižek. Iz tega kroga izhajajo širši centri moči, ki so bolj politično, ekonomsko usmerjeni in kjer ima posebno vlogo Gregor Golobič. 

Ponazorila je pojem divje svobode, čemur smo priča v današnji družbi, ko si prevladujoče skupine, od kulturnih in političnih do civilnodružbenih, dovolijo sramotiti, etiketirati, dehumanizirati vse, ki mislijo drugače ali jih po njihovem mnenju ogrožajo. V času zadnjih volitev smo to doživljali na zelo brutalen način, samo spomnimo se, katere žaljivke so se uporabljale: nacijanšižem, klerofašizem, svinje, podgane … Vsega tega javnega sramotenja t. i. leva intelektualna elita, danes vladajoča, ni ne preprečila niti se ni od tega oddaljila. V resnici ga spretno uporablja za dosego svojega cilja, to je privatizacija družbene lastnine. Ključni za uspeh privatizacije so protestniki, podrejeni mediji in civilna družba, ki je samo podaljšek leve elite oz. globoke države.

Vsega tega javnega sramotenja t. i. leva intelektualna elita, danes vladajoča, ni ne preprečila niti se ni od tega oddaljila.

Na »privatizacijo« je že v 80. letih prejšnjega stoletja opozoril prof. dr. Lovro Šturm, potem ko je opazil, da je Ante Marković, takratni predsednik Zveznega izvršnega sveta, spremenil zakon o samoupravljanju. Šturm je v tem videl začetek kraje družbene lastnine prek politike, naslonjene na vodilne kadre v podjetjih. Lovra Šturma, akademika, profesorja, ustavnega sodnika, ministra, in njegovega neprecenljivega dela in prispevka slovenski družbi so se na spominskem druženju prav tako na binkoštno nedeljo spominjali njegovi nekdanji kolegi, profesorji, ustavni sodniki. Bil je vizionarski, strokoven, načelen. Človek, ki je vzpostavil visoka merila v pravni razpravi, bil vedno toleranten – vedno z argumenti.

Neprecenljiv je njegov prispevek na področju verske svobode, varstva osebnih podatkov, spoštovanja človekovih pravic. Človeka in njegovo dostojanstvo je vedno postavil na prvo mesto. Bil je rodoljub, človek, ki ga pogrešamo v današnji družbi.