Ko je avgusta 2021 prevzel funkcijo visokega predstavnika, je bil presenečen, »kako mednarodni skupnosti ni uspelo, da bi vsaj šolarje v Bosni poučevali o skupnih zgodovinskih temeljih,« je Schmidt dejal v pogovoru za nemško katoliško agencijo KNA: »In tudi sam se sprašujem: kje so bile takrat verske skupnosti?«

Religije bi morale prevzeti vodilno vlogo pri vprašanju skupne rasti.

Schmidt je prepričan, da bi morale religije prevzeti vodilno vlogo pri vprašanju skupne rasti: »Sarajevski veliki mufti Husein Kavazović je glede tega zelo odprt. Zdi se mi, da o teh vprašanjih intenzivno razmišlja tudi papež Frančišek. Očitno je najtežje s Srbsko pravoslavno cerkvijo, toda spodbudni signali prihajajo tudi s patriarhata v Beogradu.«

Marca je vatikanski »zunanji minister« nadškof Paul Richard Gallagher obiskal to balkansko državo, ob tem pa se je srečal tudi z visokim predstavnikom. Med srečanjem s predsedstvom BiH, ki ga sestavljajo Željko Komšić, Šefik Džaferović in Milorad Dodik, je nadškof Gallagher poudaril, da papež kaže veliko zanimanje za družbenopolitične razmere v BiH in odločno podpira dobro sožitje. Pri bogoslužju v sarajevski stolnici je Gallagher dejal: »Bosna, kjer se srečujejo in včasih spopadajo različne kulture in izročila, potrebuje ljudi, ki sklepajo mir, namesto da sejejo spore in delitve.«

Opozorilo pred težnjami po delitvi

Visoki predstavnik Schmidt je v pogovoru za KNA opozoril tudi na težnje po delitvah v Bosni in Hercegovini. »Moja naloga je udejanjati Daytonski sporazum, ki zagotavlja ozemeljsko celovitost Bosne in Hercegovine,« je dejal Schmidt, ki je lani na položaju visokega predstavnika nasledil Valentina Inzka. »Kdor sanja o neodvisnosti, bo imel opravka z mednarodno skupnostjo in z menoj,« je odločen predstavnik ZN.

Kdor sanja o neodvisnosti, bo imel opravka z mednarodno skupnostjo in z menoj.

Schmidt je s svojimi odgovori komentiral prizadevanja Milorada Dodika in drugih vodilnih predstavnikov Republike Srbske, ki kažejo v to smer. Poleg Federacije Bosne in Hercegovine je to ena od dveh tako imenovanih entitet, ki sestavljata Bosno in Hercegovino. Sosednja Republika Srbija »nima interesa, da bi entiteto s približno 900.000 prebivalci priznala kot neodvisno,« je poudaril Schmidt. Poleg tega Republika Srbska sama niti gospodarsko niti politično ni sposobna preživeti.