Se spomnite pravljice o Vidku in njegovi srajčici, v kateri bralec spremlja pot nastajanja te srajčice vse od ovce in njene volne pa do končnega izdelka? Prav taka pot – od ovce do končnega izdelka – se je razgrnila pred nami ob tokratnem rokodelskem obisku v solčavskih planinah. Obiskali smo Vido Mihaelo Matk v Robanovem kotu in se spoznali z Bicko – društvom za promocijo izdelkov iz volne jezersko-solčavske pasme ovac.

Dolga in strma je makadamska pot do konca Robanovega kota, a ko v zgodnjem jutru s fotografinjo prispeva na cilj, do kmetije pri Knezovih, sva nagrajeni s pogledom na dih jemajoče gorske vršace, na neokrnjeno naravo, na lepo obnovljeno domačijo. Ampak ne delajmo si utvar: življenje na nadmorski višini 1200 metrov ni nobena pravljica, kot bi si radi predstavljali prišleki iz doline. Obiskovalcu je kar hitro jasno, da zahtevne življenjske razmere od prebivalcev terjajo veliko trdoživosti, delavnosti, samooskrbnosti, skromnosti.

Življenje na nadmorski višini 1200 metrov ni nobena pravljica: zahtevne življenjske razmere od prebivalcev terjajo veliko trdoživosti, delavnosti, samooskrbnosti, skromnosti.

»Cesto do sem gor so naredili šele v 80-ih,« pove Vida Mihaela Matk, gospodarica na Knezovi kmetiji v Robanovem kotu in predsednica solčavskega društva Bicka. »Prej je bil tu samo ozek, strm kolovoz. Stric je skupaj s sosedom zgradil žičnico, da je lahko oddajal mleko. Z njo je zvozil gor tudi celo streho za hlev.« Danes makadamska cesta je, a razdalja do krajev, ki bi utegnili ljudem nuditi zaposlitev, je še vedno prevelika. Preživljajo se večinoma s kmetovanjem in delom v gozdu.

Vida Mihaela Matk je predsednica Bicke – društva za promocijo izdelkov iz volne jezersko-solčavske pasme ovac. FOTO: Jana Jocif

Dediščino želijo ohraniti in nadgraditi

Zakaj bi se človek odločil za tako naporno življenje? Vidin odgovor veliko pove: »Velika odgovornost je v tem, da skrbiš za kmetijo in za to, kar so ustvarili tvoji predniki.« Obenem pa se tudi dobro zavedajo dobrobiti povezanosti z naravo. Ne le da ohranjajo zapuščino svojih prednikov, Knezovi jo želijo tudi nadgraditi in dopolniti. 

Vključeni so v mednarodno mrežo Ark kmetij, kar pomeni, da se ukvarjajo z vzrejo avtohtonih pasem domačih živali. Pri Knezovih so to jezersko-solčavska ovca, bohinjska cika in kranjska sivka. V središču našega obiska so bile tokrat seveda ovce, ki so v hlevu že nestrpno čakale, da jih pospremimo na pašo na bližnji travnik. »Bicke, pčej, pčej!« je zaklical gospodar in Vidin mož Domen Matk in trop se je vsul skozi hlevska vrata kot plaz.

Velika odgovornost je v tem, da skrbiš za kmetijo in za to, kar so ustvarili tvoji predniki.

»Takole konec oktobra bi sicer lahko še prenočevale zunaj, a ker je prejšnji teden spet trgal medved, jih raje vsak večer priženemo domov, zjutraj pa spet na pašo,« opozori Domen na veliko težavo ovčerejcev. Volkov in medvedov je postalo preveč. »Ovce trgajo in morijo za šport. Zadnja leta se to tako stopnjuje, da ni več vzdržno.« Tudi pri pripuščanju ovna morajo biti pozorni, da se jagenjčki vedno skotijo pred pašo v gorah. Z gora se namreč noben jagenjček ne bi več vrnil.

Načrtno plemenitenje sorte

Solčavka je bila že od nekdaj poznana po kvalitetni volni. »Od slovenskih pasem ima najbolj mehko volno, čeprav je še vedno groba. Ampak to pikanje ima tudi svoje prednosti: spodbuja cirkulacijo, na primer. Moraš se odločiti, da te ne pika, pa gre,« v smehu pove Vida. Rejski programi so se v zadnjih desetletjih bolj osredotočali na meso kot na volno, Domen in Vida pa že več kot 20 let načrtno razvijata pasmo na področju kakovosti volne. To pomeni, da skrbno pazita na kakovost volne ovna, ki ga pripuščata k ovcam. »Zadnjih pet let se že pozna velik napredek in preskok naprej,« povesta.

Unikatne izdelke društva Bicka si lahko ogledate in nakupite v Volnenem Butiku Bicka, ki stoji v središču Solčave, ali prek spleta. FOTO: Jana Jocif

Nekoč so tudi že poskusili križati jezersko-solčavsko pasmo z merino ovco, vendar se ni obneslo, saj merino ovca v teh podnebnih razmerah ne uspeva. Podjetna Knezova gospodar in gospodarica sta načrtno vzpostavila tudi črno linijo jezersko-solčavskih ovc, tako da je v njunem tropu zdaj približno pol belih in pol črnih ovc.

Prebrali ste del članka, ki je bil v celoti objavljen v reviji Praznična, zima 2023. Sledite Praznični tudi na Facebooku in Instagramu.