V čem je problem? V prejšnjem šolskem letu je bilo v slovenske osnovne šole vpisanih 16.636 učenk in učencev s tujim državljanstvom (8,6 %, pred desetletjem »le« 4097), mnogi med njimi pouka v slovenskem jeziku ne razumejo in vse več osnovnih šol je soočenih z izzivom, kako otroke brez ustreznega znanja slovenščine uspešno vključiti v pouk.

Preizkus slovenščine

»V NSi zato predlagamo, da otroci, katerih materni jezik ni slovenščina, pred vključitvijo v šolo opravljajo preizkus slovenščine, prilagojen njihovi starosti. Če ga opravijo, se vpišejo v šolo, v nasprotnem se vključijo v pripravljalnico,« je ob vložitvi zakonske novele pojasnila poslanka NSi Iva Dimic.

V prejšnjem šolskem letu je bilo v slovenske osnovne šole vpisanih 16.636 učenk in učencev s tujim državljanstvom (8,6 %, pred desetletjem »le« 4097).

Pripravljalnica

Po predlogu stranke bi pripravljalnica trajala eno šolsko uro, njen program pa bi obsegal učenje slovenskega jezika in slovenske kulture. Otrok bi v času pripravljalnice obiskoval tudi predmete šport, likovna in glasbena umetnost, po presoji ravnatelja pa tudi druge dejavnosti. Pripravljalnico bi lahko glede na potrebe organiziralo tudi več šol skupaj.

Celoten razred napreduje počasneje

Cilj spremembe zakona je zlasti izboljšanje položaja v razredih, v katerih tisti otroci, ki ne znajo slovensko, ne morejo v polnosti sodelovati pri pouku, hkrati pa celoten razred zaradi jezikovnih ovir napreduje počasneje, je pristavila poslanka NSi.

Blaženje stisk

»Z našim predlogom bi premostili razlike v zmožnostih učenja jezika, omogočili tudi otrokom tujcev spremljanje pouka in ublažili stiske, ki se zadnja leta vse pogosteje pojavljajo ravno zaradi jezikovnih ovir in s tem povezanih motenj pouka. Podobne rešitve poznajo že v Nemčiji, Belgiji, na Finskem, kjer na tak način že odpravljajo jezikovne ovire in se potem pouk izvaja integrirano, brez težav.«

Likovna in glasbena umetnost

Zakonska rešitev NSi še predvideva, da bi ob pripravljalnici za slovenski jezik tujejezični otroci v svojem razredu vseeno obiskovali likovno in glasbeno umetnost in po možnosti še kakšno dejavnost, pri kateri jezikovno sporazumevanje ne bi predstavljalo prevelike ovire.

Pereč problem v Kranju

Problem je zelo pereč tudi v kranjski mestni občini, kjer so zaradi pomanjkljive zakonodaje na slabšem tako otroci, ki so slovenski državljani, kot otroci priseljencev, ki ne govorijo slovensko in ki se niso sami odločili, da se bodo priselili, zato jim je treba omogočiti normalno vključitev v slovensko osnovno šolo in slovensko družbo, je poudarila predsednica mestnega odbora NSi Kranj Irena Dolenc.

Nekoč posamične priselitve, danes ...

»Že v moji mladosti so bile priselitve, toda posamične. V enem razredu je bil načeloma le en učenec, ki ni znal slovenskega jezika. Ker so vsi okrog njega govorili slovensko, se je zelo hitro naučil slovenščine. Večinoma so učenci redno napredovali v osnovni šoli, bili so uspešni in vsekakor tudi vključeni v gimnazijske programe,« je izpostavila Dolenčeva, tudi kranjska mestna svetnica.

Učiteljice opozarjale že pred 7 leti

Vendar pa je v večjih slovenskih mestih v zadnjem desetletju število priseljencev skokovito raslo. Šole so opozarjale na problem vključevanja in šolsko neuspešnost otrok tujcev, v Kranju, denimo, so že pred 7 leti na to opozorile učiteljice slovenskega jezika, vendar pa Občina posluha za to ni imela.

Izolirani od sošolcev

»V šolah z veliko neslovensko govorečimi učenci je pouk zelo otežen. Na OŠ Helene Puhar je več kot polovica učencev otrok priseljencev. Trenutno šola najema prostore, dograjuje se prizidek k šoli,« je opozorila Dolenčeva in dodala, da je težava pri integraciji tudi v tem, da tujejezični učenci oblikujejo svojo skupino znotraj razreda in se tako izolirajo od ostalih sošolcev.

Vznemirjeni tudi starši

»Takšen položaj je vznemiril tudi starše in nekateri so otroke že izpisali iz kranjskih mestnih osnovnih šol in jih vozijo v podeželske ali v sosednje občine, kjer je tujejezičnih otrok manj. Otroke izpisujejo tudi starši, ki so bili nekoč sami priseljenci, saj jim želijo zagotoviti kakovostno osnovnošolsko izobrazbo, da bodo šolanje lahko nadaljevali na gimnazijah,« poudarja mestna svetnica.

Ne le po pouku, tudi med poukom

»Ne verjamejo, da učitelji lahko posredujejo dovolj znanja, če se morajo med poukom ukvarjati še s skupino otrok tujcev. Tem otrokom se je treba posvečati ne le po pouku, marveč tudi med poukom. Verjamem, da bi s pripravljalnicami rešili ta problem, in sem vesela, da lahko o tem spregovorim za širšo javnost, saj je težava velika,« je zaključila Irena Dolenc.