Mednarodno kazensko sodišče (ICC) ima 18 sodnikov in sodnic (po devet moških in žensk). Mandat traja devet let. Vsaka država ima lahko na ICC le enega sodnika ali sodnico. Skupščina držav pogodbenic Rimskega statuta na vsake tri leta voli po šest sodnikov ali sodnic.

Od šestih mest zapolnjena štiri

V ponedeljek je bilo pred prvim krogom volitev na seznamu 13 kandidatov in kandidatk za šest prostih mest, po osmih krogih pa je skupščina v dveh dneh zapolnila le štiri. Enega od teh mest je torej zapolnila Hohlerjeva. To so bile že tretje pomembne volitve za Slovenijo v ZN v zadnjem letu dni. Lani je bila izvoljena v Gospodarski in socialni svet ZN (Ecosoc), letos v Varnostni svet ZN, sedaj pa je dobila še prvo sodnico na ICC, je poročala STA.

»V čast mi je biti izvoljena za prvo slovenskega sodnika ICC. Veselim se dela na sodišču v tej novi vlogi. Hvala za nominacijo in ves trud pri predstavitvi moje kandidature,« je bil njen prvi odziv na platformi X.

Kot kandidatko za sodnico na ICC jo je leta 2022 predlagal takratni predsednik Borut Pahor, nakar jo je brez težav podprl tudi državni zbor.

Dobro pozna mednarodno kazensko pravo

Beti Hohler je uveljavljena strokovnjakinja za mednarodno kazensko pravo, z dolgoletnimi izkušnjami v mednarodnem kazenskem pravosodju in na ICC, kjer je od leta 2015 tožilka. Na ICC je tudi članica prizivnega odbora. Poleg tega je direktorica usposabljanja na Inštitutu za mednarodno pravno in odvetniško usposabljanje v Haagu in pridružena urednica oxfordskih poročil o mednarodnem pravu na domačih sodiščih.

Sodišče za pregon storilcev najhujših zločinov

ICC je prvo stalno mednarodno kazensko sodišče univerzalnega značaja za pregon storilcev najhujših zločinov, kot so genocid in zločini proti človečnosti, ko jih države pogodbenice ne zmorejo ali nočejo sodno preganjati.

ICC lahko preganja le zločine v državah članicah, zločine v državah nečlanicah, ki privolijo v jurisdikcijo in državah nečlanicah, ko ICC dobi jurisdikcijo od Varnostnega sveta ZN.

Slovenija k statutu pristopila leta 2001

Sodišče je začelo delovati 1. julija 2002 z uveljavitvijo rimskega statuta. Statut je doslej ratificiralo 123 držav, ki s tem priznavajo jurisdikcijo sodišča. Med njimi je tudi Slovenija, ki je k statutu pristopila 22. novembra 2001. Največje države, kot so ZDA, Rusija in Kitajska niso zraven.