Ljudmila Bokal. Foto: Ivo Žajdela



Slavistka Ljudmila Bokal je v samozaložbi izdala knjigo Besede za žirovski slovar.

Tako bogat je naš slovenski jezik. Saj je vsak jezik bogat, a posebno bogastvo našega jezika so narečja. Kar sedem narečnih skupin imamo in čez petdeset narečij, ki se med seboj najbolj ločijo po glasovih, naglaševanju in besedah.
Sodobni čas ni naklonjen njihovemu ohranjanju. Drugačen način življenja je povzročil, da izginjajo številne besede in druge prvine posameznih narečij.

Jezik je čudovita stvaritev človeškega duha

Jezik je čudovita stvaritev človeškega duha: združuje fiziko (zvok) in metafiziko (idejo), je učlovečeno bogastvo sveta, prostor človekove svobode in vezivo človeških skupnosti. Njegova magistralna prvina je beseda, predmet besedoslovja, pomenoslovja in slovaropisja. Slovar kot zakladnico besed nosimo, skupaj s pravili rabe, v svojem duhu vsi, pravila in postopke, kako to zakladnico zajeti v slovarju kot pregledno urejeni in »na ogled postavljeni« zbirki besed pa iščejo in razvijajo strokovnjaki za delanje slovarjev.

Milka Bokal je zelo dobra slovaropiska, podjetna projektantka in nadvse uspešna realizatorka slovarjev. Principe in metode slovaropisne vede je preverjala ob delanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika, najobsežnejšega jezikovnega projekta 20. stoletja, slovaropisno znanje pa nadgradila ob vodenju izdelave tematskih oz. terminoloških slovarjev: čebelarskega in smučarskega, zvonarske­ga in klekljarskega, da omenimo samo najpomembnejše.

Jezikoslovka Ljudmila Bokal

Da bi se narečne besede ohranile, skrbijo nekateri slavisti strokovnjaki, pa tudi ljubitelji (nesnovne) dediščine. Ena od njih, strokovnjakinj, je Ljudmila Bokal. Od leta 1979 je bila zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik SAZU, v Leksikološki sekciji, od leta 2003 do upokojitve leta 2012 pa je delala v Terminološki sekciji. Sodelovala je pri nastajanju številnih slovarjev slovenskega jezika.

Ob številnih domoznanskih člankih, povezanih z Žirovskim in Polhograjskim (vodna, krajevna, hišna imena), je v zbirki Glasovi izdala knjigo folklornih povedk (2010), v kateri je objavila skoraj 750 krajših ljudskih povedk pripovedovalcev s širšega polhograjskega območja, večinoma zapisanih v pogovornem jeziku oz. narečju. Je glavna urednica periodičnega domoznanskega zbornika Domači kraji (Polhov Gradec, 2013–).

Slovar je predstopnja žirovskega narečnega slovarja

Delo Besede za žirovski slovar je nastajalo v Polhovem Gradcu, a se nanaša na rojstni kraj avtorice Ljudmile Bokal, Žiri (rodila se je kot Stanonik v Dobračevi pri Žireh leta 1952). Kot pojasnjuje je njegova glavna vloga, da je slovar gesel, geslovnik in da je to predstopnja žirovskega narečnega slovarja.

Slovar ugotavlja, ali se besede, najdene v žirovskem govoru, pojavljajo tudi na območjih, ki strokovne narečne slovarje že imajo. To je območje Črnega Vrha nad Idrijo, na zahodu govor Bovca, na jugu Slovenije govor Kostela ob Kolpi, v osrednji Sloveniji govor dela Savinjske doline (Zadrečka dolina).

»Našteva celo vzporednice s prekmurskimi govori in ziljski govor na Koroškem. Da je taka primerjava mogoča, morajo seveda biti besede zapisane v glasovih knjižnega jezika. Upošteva tudi dosedanje izdaje Slovenskih lingvističnih atlasov. Besede za žirovski slovar po petletnem delu zdaj predajam javnosti.«

V knjigi sta objavljeni tudi besedili dialektologinje Francke Benedik in slovaropisca Jakoba Müllerja, s katerima sem si pomagal pri pripravi te predstavitve.

Najznačilnejši je govor okrog Poljan do Javorij

Žirovski govor je del poljanskega narečja, ki ga govorijo v Poljanski dolini in spada v rovtarsko narečno skupino. Njegova meja je na severu Lubnik, Četena Ravan, Koprivnik, Blegoš, Črni vrh, na zahodu Podjelovo Brdo, vzhod­no od Otaleža, razvodnica med Poljanščico in Idrijco, na jugovzhodu Zavratec, Hlevni Vrh, Podlipa, Vrzdenec, na vzhodu Pasja ravan, Sv. Ožbolt, v dolini pa je meja Zminec.

Seveda se govorica tudi znotraj te meje nekoliko razlikuje. Najznačilnejši je govor okrog Poljan do Javorij. V krajih, ki mejijo na sosednja narečja, se lahko pozna tudi njihov vpliv. Govor Žirovske kotline je nekoliko drugačen od ostale poljanščine. Zanj je namreč značilno akanje, to je izgovor glasu a namesto o.