Skoraj bo eno leto, kar je Bernard Geršak župnik v župnijah Kamnica in Sv. Križ nad Mariborom (Gaj). Za Družino je povedal, da je še vedno v njem želja, da bi zavzeto nadaljeval začrtano pot svojih predhodnikov, še posebej svojega predhodnika Jožeta Povha.

»Zase naj povem, da po naravi nisem posebej vesel človek, vesel sem pa duhovništva in Bog mi je dal dar, da imam rad ljudi, četudi jim tega kdaj ne znam pokazati, in da jih tudi rad poslušam, čeprav se moram tega še vedno učiti. V Kamnici, kjer živim, ter tudi na Sv. Križu, kamor se vozim, se počutim doma in ljudje mi dajejo občutek, da me imajo radi.«

Župnijska cerkev sv. Križa. FOTO: Ivo Žajdela

Njegovo veselje je delo v manjših skupinah in ljubezen do Božje besede

Njegovo veselje je delo v manjših skupinah in ljubezen do Božje besede. Zato je zelo hvaležen, da so začeli zakonsko skupino, skupino bralcev Božje besede in še nekatere druge skupine, s katerimi se občasno srečujejo.

»Lepo mi je, da si običajno ljudje, ki pridejo v župnišče, vzamejo čas za pogovor. Ker v zadnjih 12 letih nisem imel kateheze, so bila letošnja srečanja z birmanci pri verouku zame poseben izziv, pa tudi kdaj težava. Hvaležen sem jim, da smo se skupaj trudili in si tudi po zaslugi obiska letošnjih šmarnic prišli bliže, se kaj pogovorili in si zaupali.

»Učim se sprejemati in spoštovati različnost ljudi«

Kot župnik se doživlja kot »pastir«, ki je odgovoren za svoje »ovce« in ga boli, ko katera zaide na področje nevere ali drugih stranskih poti.

»Učim se sprejemati in spoštovati različnost ljudi, različnost pogledov, mnenj v iskanju edinosti in medsebojnega spoštovanja. Bolj, ko spoznavam ljudi, bolj me potrjuje prepričanje, da je v vsakem človeku veliko dobrega. Kot duhovnik in župnik želim prav to v vsakem človeku iskati in spoštovati.«

Novomašnik Klemen Gartner. FOTO: Tatjana Splichal

Sodelavci, ki jim nobeno delo ali akcija ni pretežko in se radi odzovejo

Župnik nam pove, da je v Kamnici šele deset mesecev, zato je zanj to leto bolj uvajanje v obe župniji. »Mirno pa lahko rečem, da sem rad tukaj, da so me ljudje sprejeli in se učimo medsebojnega sodelovanja. Kot povsod, se tudi tukaj čuti oddaljenost ljudi ob Cerkve in tudi kritičen odnos do njenega delovanja. Ljudje ne marajo dvoličnosti, kar je znamenje zdravega pogleda na življenje.«

Doda, da v cerkvah obeh župnij ni posebne gneče in je še dovolj prostora. Meni, da so danes mnogi bolj neke vrste »lovci« na razna praznovanja, kot so božič, velika noč, posebej blagoslov velikonočnih jedil, sklep veroučnega leta, birma, prvo obhajilo ..., ko jih pride veliko v cerkev, potem pa se nekoliko oddaljijo in jih ni blizu. Mnogi mu rečejo, da verujejo, v cerkev pa ne hodijo razen občasno, ko je na primer maša za njihove starše oziroma sorodnike.

»So pa v obeh župnijah dejavni posamezni sodelavci, ki jim nobeno delo ali akcija ni pretežko in se radi odzovejo. Dobro sodelujemo tudi z obema krajevnima skupnostma, s šolo, gasilci in drugimi organizacijami, ki so na območju naših župnij.«

Peter, Brigita in Klara Gartner, družina novomašnika Klemena Gartnerja. FOTO: Ivo Žajdela

Kaj pomeni za župnijo praznik nove maše?

Župnik Bernard Geršak pove, da se v obeh župnijah, seveda še posebej na Sv. Križu nad Mariborom, zelo veselijo nove maše Klemna Gartnerja. »To veselje je iz dveh razlogov: vsi vemo, da je zelo malo bogoslovcev in nas posebej veseli, da se je Gospod s svojim klicanjem ozrl na našo župnijo ter poklical novomašnika Klemena Gartnerja. S tem sme naša župnija s svojim novomašnikom prispevati svoj delež pri oznanjevanju evangelija v naši domovini. Drugo pa, da nas priprava in samo novomašno slavje povezuje, ko želi vsak dodati svoj delež temu praznovanju.

Duhovna priprava obeh župnij na novo mašo

V začetku tega pastoralnega leta so z župnijskem pastoralnim svetom načrtovali duhovno pripravo obeh župnij na novo mašo. Tako so v mesecu oktobru pri vseh mašah začeli molitev za bodočega novomašnika. Hkrati so začeli t. i. duhovni šopek, kjer je povabilo, da bi posamezniki ali družine začeli moliti ali delati dobra dela ter to darovati za novomašnika in nove duhovne poklice. »Vemo, da je izrednega pomena tisti, ki daje rast, ki kliče, to je dobri Bog. V adventnem času sta po družinah romali podobi Marije Romarice. Odziv je bil lep, še lepši pa zapisi vtisov te molitve, ki je povezovala družine. V postnem času smo imeli romanje križev po družinah, kjer so ga pa sprejeli, so bili zelo lepi odmevi.«

Ministranta in bralci beril pri maši z župnikom Bernardom Geršakom, ko sem jih obiskal na Sv. Križu 11. junija 2023. Zadaj druga na levi uršulinka s. Štefka Klemen, ki jim je spregovorila o poklicanosti v duhovni poklic. FOTO: Ivo Žajdela

»Čutiti je razpoložljivost in veselje, da se pripravljamo na slavje nove maše«

V juniju imajo pri nedeljskih mašah goste: prvo nedeljo je bil nadškofijski tajnik Jure Sojč, ki je spregovoril o duhovniku kot voditelju občestva. Drugo nedeljo je bila z njimi uršulinka s. Štefka Klemen, ki jim je spregovorila o poklicanosti v duhovni poklic. Tretjo nedeljo je bil z njimi stalni diakon Janez Kurnik in jim je predstavil službo služenja v poslanstvu stalnega diakona. Četrto nedeljo bo spet z njimi s. Štefka Klemen in jih vabila k molitvi za duhovne poklice.

Poleg duhovne priprave pa potekajo tudi priprave na samo slavje in vse, kar je pri tem potrebno. Župnik Bernard Geršak je z velikim veseljem občudoval gospodinje, ko so se pogovarjali o pogostitvi na novomašnem slavju. Pri vseh je bila izredna pripravljenost, da bi ga kar najboljše izvedli, in nobeni od prisotnih ni bilo težko sprejeti kakšne zadolžitve.

»Enako je tudi v pripravljalnem odboru za novo mašo, ko je čutiti razpoložljivost ter veselje, da se pripravljamo na slavje nove maše, in bi želel vsak prispevati svoj kamenček v mozaik novomašnega praznovanja. Bogu hvala za dobre ljudi naši župnij.«