Opat, cerkveni učitelj

Zavetnik: Je zavetnik cistercijanov, Burgundije in Ligurije, Genove in Gibraltarja; priprošnjik proti otroškim boleznim in obsedenosti, proti okužbam živali, proti viharjem in neurjem, v smrtni uri; je zavetnik čebel, čebelarjev in voskarjev.

Atributi: čebelji panj, križ, lobanja, orodje Kristusovega trpljenja, rožni venec, bel psiček.

V zgodovino svojega reda je vpisan kot »drugi ustanovitelj« cistercijanskega reda. Z dvaindvajsetimi leti se je s tridesetimi tovariši, »cvetom burgundskega plemstva«, pridružil reformirani veji cistercijanov, pri petindvajsetih pa že ustanovil samostan v Clair­vauxu in postal njegov opat. Zaslovel je s svojimi gorečimi pridigami, bil je velik zagovornik obnovitvenih prizadevanj v Cerkvi ter borec za cerkveno edinost in mir.

Ime: Izhaja iz nemškega Bernhard, ki je zloženka iz starovisokonemških besed bero, bern »medved« in hart »močan, drzen«.

Rodil se je leta 1090 na gradu Fontaines pri Dijonu v Franciji, umrl pa 20. avgusta 1153 v Clairvauxu, prav tako v Franciji.

Družina: Bil je tretji izmed sedmih otrok. Njegov oče, vitez Teskelin, je pripadal visokemu burgundskemu plemstvu, mati pa je bila Aleta, rojena de Montbard.

Skupnost: Cistercijani so reformirana veja benediktinskega reda, ki jo je utemeljil sv. Robert, največ pa je k širjenju in organizaciji reda prispeval prav Bernard. Ime imajo po matični opatiji Citeaux v Franciji. Samostanski red je razdeljen na tri enake dele molitve, dela in počitka (ora et labora, moli in delaj).

Kreposti: Bil je skromen, ponižen in preprost. Trideset let je preživel v celici, kjer je lahko sedel ali stal samo sklonjen. Veliko je premišljeval, bil svetovalec znameni­tim osebnostim, a je vedno odklonil vse častne službe, ki so mu jih ponujali, tudi službo škofa.

Dela: Ohranjene so njegove številne pridige in pisma, od večjih del pa imamo v slovenščino prevedene Govore o Visoki pesmi in knjigo Žena, ogrnjena s soncem. 

Upodobitve: Največkrat je upodobljen mladostnih potez v opatskih oz. meniških oblačilih. Njegov najbolj pogost atribut je čebelji panj, drugi pa so še: križ, lobanja, orodje Kristusovega trpljenja, rožni venec, bel psiček. Velikokrat je upodobljen z Marijo, ki odgovarja na njegovo molitev tako, da njegove ustnice maže z mlekom svojih prsi. Pogost je tudi prizor, kako se Bernard in Jezus, ki visi na križu, objemata.

Grob: Do francoske revolucije je bil njegov grob v opatiji v Clunyju, potem pa so njegove posmrtne ostanke prenesli v katedralo v Troyes.

Beatifikacija: Za svetnika ga je 18. januarja 1174 razglasil papež Aleksander III., papež Pij VIII. pa ga je leta 1830 povzdignil med cerkvene učitelje.

Goduje: 20. avgusta.

Pri nas: Na našem ozemlju so nastali trije cistercijanski samostani: najstarejši in še delujoči v Stični (1135), v Vetrinju (1142) ter v Kostanjevici na Krki (1234). V Stični je nastal znamenit Stiški rokopis (zač. 15. stoletja), v Vetrinju pa zapis o ustoličevanju slovenskih vojvod na Koroškem (1286).

Misel: »Reši me, Gospod, ošabnega očesa in nenasitnega srca, ki nemirno hlepi po slavi, ki pripada samo tebi, in zato ne zna ohraniti miru in doseči večne slave.«