Kardinal Nemet, član redovne skupnosti Družbe Božje besede ali verbitov, je madžarskih korenin, študiral pa je v Avstriji. V Srbiji krepi dialog s Pravoslavno cerkvijo in Cerkvam v Evropi svetuje, naj odprejo oči in srca za krščanske migrante. V pogovoru za nemško uredništvo Radia Vatikan je pojasnil: »Cerkev v Evropi ima lahko svetlejšo prihodnost, če se bomo vrnili k duhu služenja.«

Papež je novoimenovanim kardinalom napisal pismo, v katerem jim med drugim svetuje, naj bodo »bolj služabniki in manj eminence«. Kaj to pomeni za beograjskega nadškofa? Kot pravi, bo odslej še bolj poudarjal svojo vlogo služabnika in »preprosto še naprej ostal človek«. Prva raven služenja je zvestoba svetemu očetu, nato krajevni Cerkvi: »To je večje veselje. Sodelovati s papežem je čast, toda največje veselje je delati z ljudmi!« Od nekdaj si je želel delati z ljudmi, pojasnjuje beograjski nadškof, zato si je tudi želel postati duhovnik: da bi ljudem posredoval Kristusovo sporočilo.

Nadškof Nemet s svojim predhodnikom nadškofom Hočevarjem. FOTO: arhiv Družine

Papeževa »presenečenja«

Napoved kardinalskega imenovanja je nadškofa presenetila: krajevna Cerkev v Srbiji je zelo majhna. Nad svojim imenovanjem so bili presenečeni skoraj vsi novi kardinali, tako nadškof Nemet, kajti papež Frančišek je v zadnjih letih v Cerkvi ustvaril takšno vzdušje, da nihče ne ve, kdo bo deležen te časti. Včasih so bila kardinalska mesta jasno določena, danes pa je povsem drugače: »V preteklosti je bilo tudi tradicionalno, da je bil novi kardinal obveščen pred javno razglasitvijo. Danes ni več tako: za svoje imenovanje sem izvedel, ko so me poklicali prijatelji.«

Nemetovega kardinalskega imenovanja se veseli tudi krajevna Cerkev v Beogradu.

Po nadškofovih besedah se njegovega imenovanja seveda veseli tudi krajevna Cerkev v Beogradu: »To je bil pozitiven šok za Srbijo. Čestitali so mi predsednik, predsednik vlade, srbski pravoslavni patriarh in številni drugi prijatelji, tudi zunaj Cerkve.«

Beograjska stolnica. FOTO: Vatican Media

Ne število vernikov, pomembna je kakovost občestva

Beograjska nadškofija šteje okoli 20.000 vernikov in nadškof Nemet se tudi v njihovem imenu udeležuje trenutnega sinodalnega zasedanja v Vatikanu. Kakšne skrbi tarejo njegovo občestvo?

Nadškof v pogovoru za Radio Vatikan odgovarja, kako pomembna izkušnja je biti majhen in obenem živeti v globalni Cerkvi. V njegovem občestvu obstaja močan strah, da bodo izginili, zato se mu zdi pomembno, da se veliko pogovarja s svojimi verniki in z njimi razpravlja o vprašanjih, ki jih težijo. Seveda ne gre za to, da bi dejansko izginili, saj bodo katoličani vedno navzoči, dosti pomembnejša je kakovost posamezne skupnosti. Gre za to, da so ljudje povezani med seboj:

V katoliškem občestvu v Beogradu je več akademikov, verniki so odprti za različne teme in nadškof lahko z njimi veliko razpravlja: dovolj pogumni so, da postavljajo vprašanja, kar v katoliških krogih ni vedno običajno.

»Ne gre za število, ampak za kakovost naših skupnosti. Reči moram, da je beograjska nadškofija kot občestvena Cerkev veliko močnejša kot moja nekdanja škofija v Zrenjaninu. Tam sem delal 16 let in bilo je veliko župnij. V Beogradu imam samo pet župnij, zunaj glavnega mesta pa dvanajst, in vse so veliko bolje povezane med seboj. Če se kaj zgodi, so vsi obveščeni v pol ure. In še en dejavnik: večina katoličanov v Beogradu pripada akademskemu razredu. To so ljudje, ki so prišli v Srbijo zaradi določenega dela. V prejšnji škofiji sem imel vse mogoče poklice, veliko kmetov, tukaj v beograjski nadškofiji pa je veliko akademikov, ki pogosto ne delajo na podeželju. V Beogradu je več industrije in tehnologije.«

Na vprašanje, ali je občestvo v Beogradu, kjer je več akademikov, bolj nagnjeno k sekularizaciji, nadškof Nemet odgovarja, da ni tako. Njegovi verniki so odprti za različne teme in z njimi lahko veliko razpravlja. Med ljudmi obstaja dialog, spoštujejo svojega duhovnika, vendar so dosti bolj kritični in imajo pogum, da postavljajo vprašanja, kar v katoliških krogih ni vedno običajno.

Srbski pravoslavni patriarh Porfirije. FOTO: Vatican Media

Položaj žensk ni vprašanje

In kaj zanima njegove vernike? Kje so njihove kritične točke?

Nadškof najprej poudarja, da za katoličane v Srbiji vloga in položaj žensk v Cerkvi nista vprašanje. Verjetno zato, ugotavlja, »ker živimo v pravoslavnem svetu«. V Pravoslavni cerkvi to ni vprašanje, zato se ne dotika niti tamkajšnjih katoličanov. Bolj gre za edinost s pravoslavnimi kristjani, preglednost in navzočnost med ljudmi.

Ob koncu tedna je lepo, zberemo se, obhajamo bogoslužje in, kar mi je še posebej všeč, se družimo tudi po maši.

Duhovniki v majhnih župnijah zunaj Beograda med tednom skorajda nimajo dela, nimajo veliko uradniških obveznosti. Živijo v župniji, vendar pastoralno niso zelo zasedeni. Nadškof Nemet pojasnjuje, da se pogosto postavlja vprašanje, kako bi bili lahko bolj navzoči v svojih občestvih, ne le ob koncu tedna: »Ob koncu tedna je lepo, zberemo se, obhajamo bogoslužje in, kar mi je še posebej všeč, se družimo tudi po maši. Ljudje pridejo, nekaj prinesejo, ponujamo kavo in pecivo. Slovesno je, ne le med mašo, tudi pozneje v občestvu.«

Pravoslavna cerkev sv. Save v Beogradu. FOTO: Ivo Žajdela

Edinost in sodelovanje, hoja proti skupnemu cilju

Kot je že v uvodu dejal nadškof Nemet, mu je ob kardinalskem imenovanju med prvimi čestital srbski pravoslavni patriarh Porfirije. Kakšno je torej stanje ekumenizma v Srbiji?

Novoimenovani kardinal odgovarja, da raje govori o edinosti in sodelovanju in ne toliko o ekumenizmu. Tudi papež Frančišek govori o »hoji proti skupnemu cilju« in ta cilj je edinost. Ekumenizem pomeni hišo z več stanovalci, in v njej so vedno kakšne težave, ampak pomembno je, da jih rešujemo, da smo gostoljubni. V Srbiji, tako nadškof, je gostoljubje zelo pomembno: »Pomembno je, da se obiskujemo in sodelujemo pri praznovanjih, tudi če ne molimo skupaj. Toda naša navzočnost je vedno vidna. Patriarh je na naših prireditvah vedno v prvi vrsti, in jaz na njihovih. To je ena od oblik priznanja.«

Odnosi med Cerkvami v Srbiji so se v zadnjih petnajstih letih občutno izboljšali. Veliko je mešanih družin, pojasnjuje nadškof, kljub temu pa se včasih še pojavljajo težave med cerkveno hierarhijo, pravoslavni cerkveni dostojanstveniki niso vedno naklonjeni edinosti. Katoličani še vedno pogosto veljajo za krivoverce. Toda novi patriarh je, Bogu hvala, zelo odprt: »Deset let je živel v Zagrebu in Ljubljani in ve, kaj pomeni biti v manjšini.«

Ladislav Nemet je prvi škof v Srbiji, ki je sprejet v kardinalski zbor. Rodil se je na večjezičnem in večkulturnem območju, njegov materni jezik je madžarščina, njegovo ime se črkuje in izgovarja na več različnih načinov. Kot ugotavljajo pri Radiu Vatikan, je s svojo pojavnostjo torej odličen zgled za stvarnost Katoliške Cerkve v Evropi.