»Mesec dni, preden sem dopolnil šestdeset let, me je nekdo vprašal, kaj si želim. Odgovoril sem mu: 'Rad bi osebno spoznal papeža.'« Kot poročajo pri Radiu Vatikan, so to besede nekdanjega nemškega nogometaša Franza Beckenbauerja, ki jih lahko beremo v knjigi z naslovom 'Benedikt XVI. - znane osebnosti o papežu'. Gre za delo, ki je nastalo po zamisli papeževega osebnega tajnika, msgr. Georga Gänsweina, vsebuje pa pripovedi znanih nemških osebnosti o svetem očetu. Knjigo so papežu Benediktu XVI. podarili za njegov 85. rojstni dan.

Franz Beckenbauer

Franz Beckenbauer v knjigi pripoveduje, da se je s svetim očetom zares srečal nekaj mesecev po njegovi izvolitvi, oktobra leta 2005. To je čas, ko se je Nemčija pripravljala na svetovno prvenstvo v nogometu. Beckenbauer je bil v delegaciji, ki je obiskovala države, katerih rezprezentance so se uvrstile na prvenstvo. Tako je prišel tudi v Rim, kjer se je udeležil sredine splošne avdience na Trgu sv. Petra, po koncu katere je sveti oče pozdravil tudi njihovo delegacijo. Benedikt XVI. je bil takrat papež komaj pol leta. Slavni nogometaš se spominja, da je bil izvolitve svojega rojaka vesel. Ko ga je gledal na televiziji, mu je deloval simpatično. Zdel se mu je celo nekoliko očetovski.

Osebno srečanje z njim pa je nanj naredilo prav poseben vtis. »Karizma, ki izvira iz tega človeka, njegova notranja vedrina in njegovo dostojanstvo, njegova prisrčnost: vse to me je globoko ganilo.« Tako piše Franz Beckenbauer, ki je v življenju sicer spoznal veliko pomembnih osebnosti, a je prav srečanje s papežem Benediktom XVI. zanj ostalo nekaj posebnega, »trenutek, ki ga ne bo pozabil nikoli«. Presenetilo ga je njegovo zanimanje za nogomet. Papež mu je celo dejal, da bo nekatere tekme svetovnega prvenstva spremljal po televiziji.

Beckenbauer v nadaljevanju pove, da ga fotografija njunega srečanja sedaj spremlja na vseh njegovih potovanjih. Ta dogodek je v njegovem življenju nekaj spremenil: »Od takrat dalje spet pogosteje hodim v cerkev. Ko je papež malo po svetovnem prvenstvu prišel v Nemčijo, sem prebral vse njegove govore. V njih je pogosto ponavljal: 'Pojdite v Cerkev in pričujte.' Te besede sem si vzel k srcu.« Tako svojo pripoved zaključuje nekdanji nogometaš Franz Beckenbauer.

Wolfgang Schäuble

V knjigi, ki so jo papežu Benediktu XVI. podarili za rojstni dan, je svoje vtise zapisal tudi sedanji nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. S svetim očetom se je srečal med njegovim obiskom v Nemčiji preteklo leto. Spominja se zlasti njegovega govora v nemškem parlamentu, ki je tudi izhodišče za njegovo razmišljanje:

»Vera v Boga na posebno jedrnat način izraža intuicijo, da obstajajo meje. Ko se delamo važne, ne glede na našo vlogo v družbi, gospodarstvu, znanosti ali politiki, kakršni koli že so naši dosežki in naše žrtve, vera v Boga nam pravi, da obstaja nekaj in nekdo, ki je pred in nad nami.« Danes se včasih zdi, da beseda Bog izginja iz našega okolja, nadaljuje nemški politik evangeličanske veroizpovedi. Celo cerkveni predstavniki na vprašanja, kaj je vera, zakaj pripadati Cerkvi ali kaj pomeni krščanstvo v 21. stoletju za državo kot je Nemčija, raje odgovarjajo z etičnimi in kulturnimi razlogi ter pri tem ne omenjajo Boga. Pa vendar je vera tisto, kar v življenju opozarja na nekaj »večjega od nas samih, česar ne prilagajamo po naših željah in pred čimer moramo torej upravičiti vsa naša dejanja«. To je tako zelo pomembno prav zaradi meja, ki jih nujno potrebujemo. Na to nas med drugim opozarja gospodarska kriza zadnjih let. A čeprav meje potrebujemo, nadaljuje nemški finančni minister, tega ponavadi ne želimo priznati. Tako kot ne želimo priznati Boga. Četudi so posledice vedno iste, se zdi, da je v človeški naravi preizkušanje, ali zmoremo tudi brez meja. Vera v Boga spominja, da je ta način razmišljanja »napačen in nevaren«. Pri tem gre lahko tako za gospodarstvo, podnebne razmere, kot tudi za zaščito človekovega dostojanstva.

Vse te teme, ki se jih je v svojem razmišljanju dotaknil Wolfgang Schäuble, pa je mogoče najti tudi v papeževih govorih. In zato mu je hvaležen. Ob tem se namreč potrjuje njegovo prepričanje, da je glede teh vprašanj med različnimi krščanskimi veroizpovedmi več vidikov, ki nas povezujejo, ne pa tistih, ki nas ločujejo.

Na fotografiji: Franz Beckenbauer