Že med letom v Libanon je papež Benedikt XVI. za časnikarje, ki so ga spremljali na potovanju, pripravil tiskovno konferenco. Zgodovina revolucij nam jasno kaže, je poudaril, da s seboj vedno prinašajo grožnjo sovraštva. Arabska pomlad je sicer pozitivna stvar, je prepričan sveti oče, ker izraža legitimne želje po demokraciji in svobodi, vendar bi bilo ob tem potrebno v novi obliki izraziti tudi arabsko istovetnost. Dogajanja v arabskem svetu v zadnjem obdobju tudi kažejo, da v teh deželah živijo mladi, ki so dosegli izobrazbo in kulturo na visoki ravni. Vsi skupaj pa si moramo prizadevati, da bo svoboda na tem področju stopala po pravi poti. Sveti oče je posebej pozval kristjane na zahodu, naj nudijo čim večjo podporo svojim bratom in sestram na Bližnjem Vzhodu.

Papeža je na letališču sprejel libanonski predsednik Michel Suleiman. V svojem nagovoru je spomnil, da je Jezus svoj prvi čudež storil prav na področju Libanona. Suleiman, maronitski kristjan, je ob tem izpostavil poročilo v Janezovem evangeliju, ko Jezus na svatbi v Kani Galilejski vodo spremeni v vino. Po tamkajšnjem izročilu naj bi Kana Galilejska ležala na področju današnjega naselja Qana el Jalil v bližini obmorskega mesta Tyrus na jugu Libanona. Predsednik Suleiman je še poudaril, da so kristjani na tem področju ‘zakoreninjeni že stoletja’. Ob prihodu svetega očeta so v vseh cerkvah v Bejrutu zadoneli cerkveni zvonovi, Benedikta XVI. pa so sprejeli tudi z enaindvajsetimi častnimi salvami. V času papeževega obiska je sicer v Libanonu veljala stroga prepoved uporabe orožja.

V petek zvečer je papež Benedikt XVI. v navzočnosti bližnjevzhodnih škofov, predstavnikov nekatoliških Cerkva, muslimanov in druzov v grško-katoliški (melkitski) stolnici sv. Pavla v Harissi podpisal apostolsko spodbudo ‘Ecclesia in Medio Oriente’. Sveti oče jo je že pred podpisom označil za ‘cerkveni bližnjevzhodni zemljevid’, krajevne patriarhe, škofe in duhovnike pa je ob tem pozval k zglednemu verskemu življenju. Apostolska spodbuda med drugim piše o pomanjkanju verske svobode, o odnosu do islama, verskem skrajništvu in množičnem izseljevanju kristjanov s tega področja. Benedikt XVI. je poudaril, da naj bi apostolska spodbuda prispevala tudi k medverskem dialogu.

Papež je v svojem pisanju izrazil zahtevo po popolni verski svobodi kristjanov na Bližnjem Vzhodu. Kristjanov naj ne bi obravnavali ‘kot drugorazrednih vernikov ali državljanov’. Kristjani imajo pravico in dolžnost, da sodelujejo pri narodotvornem življenju svoje države, predvsem pa imajo, tako kot predstavniki drugih veroizpovedi, pravico do verske svobode. Benedikt XVI. je opozoril tudi na množično izseljevanje kristjanov s tega področja in v apostolski spodbudi zapisal, da ‘Bližnji Vzhod z zelo majhnim številom ali pa celo brez kristjanov ne bi bil več Bližnji Vzhod’. Sveti oče kristjane spodbuja k ekumenskem dialogu in k tesnejšem sodelovanju z judi in muslimani, obenem pa obsoja sleherno obliko verskega skrajništva in razlikovanja. Okoli stostransko besedilo z naslovom ‘Cerkev na Bližnjem Vzhodu’ je rezultat škofovskega zasedanja v Vatikanu pred dvma letoma.

V soboto se je Benedikt XVI. sestal z libanonskim državnim vrhom. Na poti proti predsedniški palači, kjer se je sestal z libanonskim predsednikom Michelom Suleimanom, je svetega očeta pozdravilo na deset tisoče kristjanov in muslimanov. Obisku pri predsedniku so sledila zasebna srečanja s šiitskim predsednikom parlamenta Nabihom Berrijem in sunitskim predsednikom vlade Nadžibom Mikatijem. Po pogovorih s predstavniki libanonske vlade se je Benedikt XVI. sestal še z visokimi predstavniki islamske skupnosti, ob koncu pa spregovoril še tamkajšnjim politikom, diplomatom in predstavnikom ostalih verskih skupin. Na vrtu predsedniške palače je sveti oče zasadil cedro, simbol dežele, ki ga je tokrat gostila kot romarja.

Foto: www.news.va