Papež Benedikt XVI. je minulo soboto v okviru konzistorija v Vatikanu umestil šest novih kardinalov katoliške Cerkve. V kardinalski kolegij so bili sprejeti nadškofje iz Manile, Abuje in Bogote, dva poglavarja katoliških vzhodnih Cerkva in dolgoletni prefekt papeške hiše. Ob tokratnem konzistoriju v kardinalski zbor prvič po 85 letih ni bil sprejet novi kardinal italijanskega rodu; kardinalski kolegij po novem šteje 211 članov, 120 izmed njih pa lahko sodeluje v volitvah za novega papeža.

Šestim novim kardinalom, med katerimi so Luis Antonio Tagle, nadškof filipinske prestolnice Manile, John Olorunfemi Onaiyekan, nadškof v nigerijskem mestu Abuja, Ruben Salazar Gomez, nadškof kolumbijske prestolnice Bogote, maronitski patriarh Bechara Rai, sirsko malankarski višji nadškof Baselios Cleemis Thottunkal in James Michael Harvey, doslej prefekt papeške hiše, je papež Benedikt XVI. med slovesno umestitvijo v Petrovi baziliki podelil kardinalski klobuk, prstan in pergament z naslovno cerkvijo.

V svojem nagovoru je papež Benedikt XVI. poudaril vesoljnost katoliške Cerkve. Cerkev je 'katoliška', ker se s krščanskim sporočilom obrača na vse ljudi. Jezus se je v času svojega zemeljskega življenja sicer omejil na judovsko ljudstvo, od vsega začetka pa si je prizadeval, da bi 'luč evangelija prinesel vsem narodom'. Cerkev je obvezana izpolniti Jezusovo naročilo in preseči sleherno etnično, narodno in versko prepreko. Obenem je Benedikt XVI. poudaril, da je na svetu lahko ena sama Kristusova Cerkev. Njena vesoljnost temelji na vesoljnosti 'edinstvenega Božjega načrta za odrešitev sveta'.

S tokratnim imenovanjem je papež želel sporočiti, da je katoliška Cerkev ena Cerkev vseh ljudstev in da se odraža v različnih kulturah na različnih celinah. Kardinalski kolegij je zrcalo edinosti in vesoljnosti katoliške Cerkve, saj kaže raznolikost obrazov, ki vesoljnost Cerkve privedejo do izraza.

V včerajšnjem nagovoru med bogoslužno slovesnostjo z novimi kardinali je papež Benedikt XVI. kristjane pozval, naj Božjo voljo vedno postavijo nad politične interese. Biti 'mladi Jezus' pomeni, da nas ne navduši 'logika moči sodobnega sveta', pač pa da svetu prinašamo 'luč Božje resnice in ljubezni'. Pomembno je, da 'proti posvetnim interesom in silam sveta vedno postavljamo Boga in Njegovo voljo'. Božje kraljestvo namreč ni kakšna politična utrdba, ki bi temeljila na orožju in nasilju, pač pa je kraljestvo pravičnosti, ljubezni in miru.

Jezus ni bil nikakršen politični revolucionar, je poudaril Benedikt XVI. Ni imel 'nikakršnih političnih ambicij', Božje kraljestvo je želel doseči 'z navidezno šibkostjo ljubezni, ki daje življenje'. Sam ni premogel 'moči zemeljskih bogastev', ki preminejo, pač pa 'resnice in ljubezni'. Gre za 'kraljestvo Resnice', delež v katerem smo prejeli tudi ljudje z Jezusovo žrtvijo na križu.

Foto: news.va