Papež Benedikt XVI. je tudi katehezo na včerajšnji splošni avdienci posvetil svetemu Tomažu Akvinskemu, o katerem je vernikom na Trgu svetega Petra v Vatikanu govoril že pred dvema tednoma. Opozoril je, da se z zanikanjem naravnega zakona in odgovornosti, ki iz njega izvirajo, odpira pot etičnemu relativizmu in totalitarizmu. Kadar naravni zakon in odgovornosti, ki jih ta zahteva, zanikamo, na ravni posameznika dramatično odpiramo pot etičnemu relativizmu, na politični ravni pa totalitarizmu države. Zaščita univerzalnih človekovih pravic in uveljavljanje absolutne vrednosti dostojanstva človeške osebe zahtevata nek temelj. Ta temelj pa je po papeževih besedah prav naravni zakon z neprenosljivimi vrednotami, ki jih ta zakon razkriva.

Sklicujoč se na besede svojega predhodnika Janeza Pavla II. v okrožnici Evangelium Vitae je Benedikt XVI. poudaril, da je za prihodnost družbe in razvoj zdrave demokracije potrebno ponovno odkriti obstoj človekovih vrednosti ter temeljnih moralnih in prirojenih vrednot, ki jih noben posameznik, nobena večina in nobena država nikoli ne smejo ustvarjati, spreminjati ali uničiti, temveč jih morajo priznati, spoštovati in spodbujati. V okrožnici je nekdanji papež zapisal, da je človeško življenje sveto in nedotakljivo, zaradi česar splav in evtanazija nikakor ne moreta biti sprejemljivi dejanji. Vsi ljudje, tako verni kot neverni, so poklicani k priznavanju zahtev človeške narave, ki so izražene v naravnem zakonu. Ta narava, zatrjuje sveti oče, mora biti temelj pri ustvarjanju pozitivnih zakonov političnih in civilnih oblasti.

Papež se je v včerajšnji katehezi sicer osredotočil na teologijo morale Tomaža Akvinskega (1225-1274). Ta svetnik je poudarjal predvsem skladnost med vero in razumom. Vera in razum sta skladna, četudi uporabljata različne spoznavne postopke, razlikovanje med vero in razumom pa zagotavlja avtonomijo humanističnih znanosti in teoloških znanosti, ki ne pomeni ločevanja, ampak prej nakazuje neko koristno sodelovanje med njimi, je poudaril papež. Kot je še pojasnil, vera spodbuja razum, naj se odpre širšim obzorjem, ščiti ga pred zapeljevanjem njegovih lastnih sposobnosti ter ga spodbuja pri iskanju temeljnega. Po drugi strani pa lahko tudi razum veliko naredi za vero, in sicer kaže na temelje vere, s primeri razlaga verske resnice ter zavrača ugovore proti veri.

Benedikt XVI. pri avdienci v sredo, 16. junija