Papež Benedikt XVI. je včeraj sprejel predstavnike rimskih papeških univerz in udeležence generalnega zasedanja Mednarodne zveze katoliških univerz, ki se zaključuje danes. Papež je v svojem govoru izpostavil, da so v današnjem svetu katoliške univerze, zveste svoji krščanski identiteti, poklicane spodbujati nove humanistične sinteze, torej vednost, ki je modrost, zmožna človeka usmerjati k spoznavanju samega sebe, poklicane spodbujati vednost, ki je razsvetljena z vero.

Kot so poročali pri vatikanskem radiu, je Benedikt XVI. spregovoril o nenadomestljivi vlogi katoliških fakultet in univerz znotraj Cerkve in v svetu ter spomnil na koncilsko Izjavo o krščanski vzgoji (Gravissimum educationis), ki katoliške fakultete spodbuja, naj se poglabljajo v različna področja svetih ved, da se bo tako raziskoval zaklad krščanske modrosti, pospeševal ekumenski in medverski dialog in se bo odgovarjalo na nujne kulturne probleme. Cerkveni dokument tudi spodbuja k razvoju in širjenju katoliške univerze na različne dele sveta, predvsem pa izpostavlja pomen kvalitetne formacije oseb, ki bodo v svetu pričevale o svoji veri in v družbi izvrševale svoje dolžnosti in odgovornosti.

Papež je tudi spomnil na apostolsko konstitucijo Krščanska modrost (Sapientia christiana), ki jo je pred tridesetimi leti objavil papež Janez Pavel II. Konstitucija poziva k preseganju razločka med vero in kulturo ter vabi k večjemu prizadevanju za evangelizacijo, ki stoji na trdnem prepričanju, da krščansko razodetje v sebi nosi moč spreminjanja, da zmore prepojiti različne miselnosti, kriterije pravičnosti in pravila delovanja. Krščansko razodetje zmore razsvetliti, očistiti in prenoviti človeške navade in kulturo in zato mora biti osrednja točka izobraževanja in raziskovanja, je poudaril papež.

Poleg teološkega poglabljanja in raziskovanja pa je pomembno tudi vzpostavljanje stika z drugimi znanstvenimi področji, da bi se oblikoval ploden dialog in bi se tako prispevalo k poslanstvu Cerkve v svetu. Kot je dejal Benedikt XVI., so smernice konstitucije Krščanska modrost po tridesetih letih še vedno aktualne. V sodobni družbi, kjer znanje postaja vedno bolj specializirano in razdeljeno na ozka področja ter je močno zaznamovano z relativizmom, se je še toliko bolj treba odpreti modrosti, ki prihaja iz evangelija, je dejal papež. Človek brez Jezusa Kristusa ne more v polnosti dojeti samega sebe in sveta, kajti le Kristus osvetljuje človekovo resnično dostojanstvo, njegovo poklicanost in končni cilj ter srce odpira k trdnemu in trajnemu upanju.


Za vse, profesorje in študente, je pomembno, da so orodje evangelijskega oznanila, je poudaril sveti oče. Proučevanje svetih ved po papeževih besedah ne more nikoli biti ločeno od molitve, od povezanosti z Bogom in od kontemplacije. V nasprotnem primeru namreč pride do nevarnosti, da razmišljanje o božjih skrivnostih postane prazna intelektualna vaja. Vsak sveta veda se navsezadnje vrača nazaj k vedi svetnikov, k njihovem intuitivnem spoznavanju božjih skrivnosti, vrača se k modrosti, ki je dar Svetega Duha, je svoje razmišljanje sklenil sveti oče.