Upokojeni papež Benedikt XVI. bi se z veseljem vrnil v romarski kraj svojega otroštva. Kot je po obisku pri nekdanjem papežu v Vatikanu za nemški katoliški tednik Altöttinger Liebfrauenbote povedal 78-letni škof Wilhelm Schraml, apostolski administrator škofije Passau, mu Benedikt XVI. 'kar zavida' njegovo domovanje po upokojitvi v Marijinem romarskem središču Altötting.

Škof Schraml je pred nekaj tedni obiskal Rim. Ko je Benediktu XVI. v njegovem vatikanskem bivališču, samostanu 'Mater Ecclesia', zaupal, da bo odslej živel v 'Hiši Benedikta XVI.'s pogledom na osrednji trg v Altöttingu, mu je ta spontano odvrnil: »Rade volje bi zamenjal s teboj.«

Kot je ob tem poročala nemška katoliška agencija KNA, je Joseph Ratzinger z Altöttingom tesno povezan že od otroških let. V bližini leži njegov rojstni kraj Marktl ob reki Inn. Družina Ratzinger je redno romala k črni Mariji v Altöttingu.

Ko je bavarski papež leta 2006 obiskal svojo domovino, je prišel tudi v Altötting in tam obhajal slovesno bogoslužje na osrednjem trgu. Benedikt XVI. je takrat tam pustil svoj zlati kardinalski prstan. Danes je njegov prstan vdelan v žezlo milostne podobe.

Po besedah škofa Schramla Benedikt XVI. ni edini, ki mu zavida njegovo bivališče. Tudi kölnski nadškof, kardinal Joachim Meisner, ga je že pobaral, ali bi lahko zamenjala. »Pa sem mu odvrnil, da je kot obiskovalec dobrodošel v vsakem trenutku.«

Kardinal Meisner je leta 2008 po naročilu Benedikta XVI. romarskemu središču podelil papeško odlikovanje 'Zlata vrtnica'. Iz zlata oblikovan cvet, ki predstavlja Kristusa, je bil takrat prvič podeljen kakemu romarskemu središču v Nemčiji.

Romarsko središče Altötting na Zgornjem Bavarskem velja za 'versko srce Bavarske'. K črni Mariji v milostni kapeli na osrednjem trgu vsako leto poroma več kot milijon ljudi. Podoba Marije z Detetom Jezusom naj bi nastala v Burgundiji ali pa v Zgornjem Porenju, v Altötting pa je prišla leta 1330. V tem bavarskem mestu Božjo Mater častijo že od 9. stoletja. Poročili o dveh čudežnih ozdravljenjih leta 1489 sta še utrdili sicer že 500-letno romarsko izročilo.

V kapeli je moč videti okoli 2.000 votivnih tablic iz različnih stoletij. Tudi na Bavarskem se je do današnjih dni ohranil običaj, da se verniki Božji Materi s podobo zahvalijo za pomoč v stiski.

Vir: Kathpress

Foto: splet / Wikipedia