»Dokler pri cerkvenih besedilih govori le nauk, ne pa tudi srce in duh, toliko časa se bomo umikali iz sveta vere,« je Benedikt XVI. zapisal v odgovoru na vprašanje, ki so mu ga zastavili pri reviji Herder Korrespondenz. 94-letni upokojeni papež od odstopa s položaja leta 2013 umaknjeno živi v nekdanjem samostanu v Vatikanskih vrtovih.

V nadaljevanju pogovora poudarja, kako tudi v cerkvenih bolnišnicah, šolah in pri Karitas »delujejo številne osebe na odločilnih položajih, ki ne podpirajo poslanstva Cerkve in s tem preprosto zamegljujejo pričevanje te ustanove«. To je jasno razvidno predvsem iz različnih sporočil in izjav za javnost. Po mnenju Josepha Ratzingerja bi morali v Cerkvi jasno razločevati med »verniki in neverniki«.

Upokojeni papež je izrazil spodbudo, da bi Katoliško cerkev v Nemčiji »privabili iz varnega zavetja nauka«: kot je dejal, od predstavnikov Cerkve pričakuje »pristno osebno pričevanje vere«, vendar ob tem ni navedel nobenih konkretnih imen.

 V Cerkvi bi morali jasno razločevati med »verniki in neverniki«.

Kako je z »odpovedjo posvetnosti«?

Benedikt XVI. v pogovoru za omenjeno nemško revijo spregovori tudi o Freiburškem govoru«, ki ga je predstavil leta 2011 med svojim obiskom v Nemčiji – govor je takrat izzval številne kritične odmeve v svetovni javnosti. Takrat je poudaril, da bi morala Cerkev imeti določeno razdaljo do sveta okoli sebe in se odpovedati posvetnosti (sich entweltlichen).

FOTO: Vatican Media

Upokojeni papež danes poudarja, da izraza »odpoved posvetnosti« morda ni najbolje izbral. »Besedna zveza 'odpoved posvetnosti' (raz-posvetnjenje/Entweltlichung) nakazuje na negativni del gibanja, o katerem govorim, namreč izstop iz govorice in omejitev nekega časa v svobodo vere.« Toda pozitivna plat te drže s tem ni v zadostni meri izražena.

Cerkveni nauk mora izhajati iz vere.

Cerkveni nauk ne sme biti kot naravni park

Benedikt XVI. obenem v zapisu »pobeg v čisti nauk« označi kot »nestvaren«. Nauk mora »navzven in navznoter izhajati iz vere, ne pa ji vzporedno stati ob strani«. Kajti »nauk, ki bi bil kot nekakšen naravni park ločen od vsakdanjega sveta vere in njenih značilnosti, bi v osnovi pomenil odpoved sami veri«.

Razlage upokojenega papeža so odgovori na vprašanja, ki so jih Benediktu XVI. zastavili pri mesečni reviji Herder Korrespondenz. Avtor pogovora Tobias Winstel se je z njimi obrnil na Josepha Ratzingerja. Povod za pogovor je bil 70. obletnica Ratzingerjevega kaplanovanja v eni od münchenskih župnij. Večji del pogovora se nanaša na Benediktove spomine iz tega obdobja.

FOTO: Vatican Media