Od leta 2001 do danes se je položaj beguncev zelo hitro spreminjal in zaostroval, je razvidno iz danes objavljenega poročila Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR). Niti epidemija koronavirusa po napovedih komisariata ljudi ne zadržuje, da ne bi zapustili svoje domovine in pobegnili s svojega območja: strah pred vojno in lakoto je večji od strahu pred virusom.

Kot je zapisano v omenjenem poročilu, je bilo leta 2019 skupno po svetu na begu 79,5 milijona ljudi – več kot en odstotek svetovnega prebivalstva. V primerjavi z letom 2018 je to skoraj devet milijonov več; v primerjavi z zadnjimi desetimi leti so se številke skoraj podvojile.

Veča se število notranjih beguncev

Poročilo UNHCR je bilo objavljeno pred svetovnim dnevom beguncev, ki ga bomo obhajali v soboto, 20. junija, objavljene številke pa so znova dosegle vrhunec. Vzroki za to so večplastni; veča se predvsem število notranjih beguncev, posebej v Siriji, Kongu in Jemnu. Položaj v Evropi se skorajda ne spreminja. Tu živi manj kot 10 % skoraj 80 milijonov beguncev po vsem svetu – če štejemo še evropske notranje begunce, jih je nekaj več kot 3 odstotke.

Kljub temu je begunsko vprašanje ena »ključnih tem« v Evropi, ki si v prvi vrsti prizadeva za doslednejše vračanje beguncev v domovino. Evropa je pripravljena sprejeti ljudi, ki so potrebni zaščite, osebe, ki tega ne potrebujejo, pa naj bi se vrnile v svoje izvorne države.

Pregnanstvo kot trajno stanje

Po oceni ZN si izboljšanja stanja po svetu ne moremo obetati, prej nasprotno. Za razliko od devetdesetih let prejšnjega stoletja pregnanstvo trenutno ni »kratkoročen ali prehoden pojav«; od prizadetih ne gre pričakovati, da bodo leta in leta živeli v negotovosti, ne da bi imeli možnost vrnitve v domovino ali upanja na prihodnost v kraju, kamor so se zatekli.

Ni dosti verjetnosti, da se bodo številke znižale v letih 2020/21. Zdi se, da niti epidemija koronavirusa ljudi ne zadržuje, da ne bi zapustili svoje domovine in pobegnili s svojega območja. Kljub prenapolnjenim begunskim taboriščem, kakršni so recimo na grških otokih, kjer je tveganje za okužbo s koronavirusom zelo visoko, je strah pred vojno in lakoto večji od strahu pred morebitno okužbo.

Katoliški svetovni dan beguncev obhajamo septembra

Poleg akcijskega dneva ZN svetovni dan beguncev obhajamo tudi v Katoliški cerkvi, uvedel pa ga je papež Benedikz XV. (1914-1922) leta 1914. Geslo letošnjega, ki ga bomo obhajali 27. septembra, je Kot Jezus Kristus prisiljeni bežati, posvečen pa bo predvsem notranje razseljenim osebam. Teološko izhodišče načrtovanega dne je svetopisemsko poročilo o begu Svete družine v Egipt.