Direktor Bosanske karitas je opozoril na brezupen položaj več tisočev beguncev, ki so obtičali v Bosni in Hercegovini. Mnogi tam zaradi vlage, mraza in lakote živijo v hudi stiski in »brez kakršnega koli dostojanstva«, je po navedbah avstrijskega Kathpressa v pogovoru za nemško katoliško agencijo KNA minuli konec tedna dejal Tomo Knežević. »Ti ljudje so obtičali, ne morejo ne naprej ne nazaj. Njihovi upi so zamrznili. Upajmo, da se to ne bo kmalu zgodilo tudi z njihovimi telesi,« je povedal vodja tamkajšnje Karitas.

Katoliška človekoljubna organizacija v pretežno muslimanski državi je za ljudi v stiski postavila pralnice, med drugim v Bihaču, Tuzli in Sarajevu, in tam razdeljuje hrano, zimska oblačila in higienske potrebščine. Poleg gmotne pomoči pa je zelo pomembno, da ljudem izkažejo nekaj človeške topline, je pojasnil Knežević: »Hvaležni so, če jim pomagamo. Vendar se kljub temu ne smemo pretvarjati, da mnogi med njimi niso globoko ranjeni v duši. Evropa se je zanje izkazala kot eno samo razočaranje.«

Mnogo beguncev živi v skrajno nečloveških pogojih

V Bosni in Hercegovini se po navedbah tamkajšnje Karitas zadržuje okoli 10.000 beguncev iz Azije in Afrike, nekateri med njimi živijo v skrajno nečloveških pogojih. Po besedah Kneževića gre večinoma za mlajše muslimanske moške, ki so svojo domovino zapustili iz gospodarskih razlogov. Mnogi so že dvajsetkrat in več prek bosansko-hrvaške meje poskušali priti v Evropsko zvezo, pa se jim je vedno znova ponesrečilo. »Od Evrope so si obetali boljše življenje. Zdaj pa jim gre morda še slabše kot v domovini.«

Evropska zveza, posebej Nemčija, je pred dobrimi petimi leti beguncem poslala »jasno znamenje, da so dobrodošli, in jih tako spodbudila, da so se odpravili na pot,« je prepričan vodja Bosanske karitas. Danes pa ljudi »ne spustijo prek meje, jim preprečujejo vstop in njihovo usodo izrabljajo za zastraševanje«.

Beguncem v Bosni in Hercegovini pomaga tudi Slovenska karitas

Duhovnik je kritičen: »To je prav tako škodljivo kot dejstvo, da Evropa Bosno in Hercegovino izrablja kot dvorišče, proti kateremu je zaprla vsa vrata in okna. Zdaj se moramo ukvarjati s humanitarno katastrofo, čeprav smo sami še vedno precej ranjena povojna država, v kateri vlada precejšnja revščina. Evropska zveza se pri begunskem vprašanju ne sme vesti kot Pilat in si zgolj umiti rok. Predvsem kristjani bi morali ravnati drugače.«

Tudi od svojih sestrskih organizacij direktor Bosanske karitas pričakuje več pomoči pri delu z begunci. V evropski mreži Karitas »smo deležni premajhne podpore«, je Knežević izjavil za KNA. Nekatere države so pripravljene priskočiti na pomoč, med njimi tudi Slovenija, večina združenj Karitas v Evropi pa po njegovih besedah molči. »Mi pa nujno potrebujemo več solidarnosti, da bi lahko nadaljevali svoje delo,« je pojasnil Tomo Knežević.