Napisal je 16 knjig, med njimi tudi Čar novih tehnologij in transhumanizem, ki je izšla lani pri naši založbi. Je duhovnik Skupnosti blagrov, kjer se posveča mladim in duhovnim poklicem.

Nekateri – mnogi - smo tudi po 10 ur dnevno na digitalnih napravah. Smo že »izgubljeni«? 

Prav, da se to sprašujete. Pravite, da ste po 10 ur pred delovnim zaslonom? To pomeni, da ste že osamljen človek. Ljudje nismo ustvarjeni za to, da bi bili toliko časa sami. Ali ste že izgubljeni? Niste izgubljeni, zlasti če delate za nekaj dobrega ali če služite drugim. Toda tudi takrat dajte poskrbeti zase in ne ostanite v tem nezdravem položaju več, kot je nujno. Če veliko časa sedimo sami pred zaslonom, ne bo brez posledic. Bog nas ni ustvaril za tak položaj, za toliko samote. Vse te naprave, mobilni telefon, računalnik … so zato, da z njimi naredimo kaj dobrega. »Zakaj uporabljam vse to?« - je vprašanje, ki si ga vsakič znova moramo zastaviti svoji vesti.

Na neki način se je transhumanizem v sodobni družbi že začel. O tem ste napisali knjigo. Kaj v bistvu je transhumanizem?

Ja, napisal sem knjigo Čar novih tehnologij in transhumanizem, vesel sem, da ste jo izdali. Transhumanizem je spreminjanje človeka s pomočjo novih tehnologij, izboljšanje človekove učinkovitosti in moči. Tehnologija je seveda koristna, je sredstvo, s pomočjo katerega lahko storimo nekaj dobrega, toda težava je v tem, da ne vemo, kam nas bo njena vse pogostejša raba pripeljala. Psihološko navdušenje nad možnostmi povečanja človekove moči je pri marsikomu izjemno močno. Toda transhumanizem je za kristjana problem, kajti obuja navdušuje nad občutkom moči, za nas pa je moč v Bogu, ne v tehnokratski paradigmi.

Zakaj smo postali tako očarani, priklenjeni na digitalne tehnologije? Kaj nas v resnici tako privlači?

Privlači nas iskanje nečesa neskončnega. Vsak v sebi nenehno išče nekaj več. Liberalni kapitalizem nam s svojo tehnokracijo predlaga stvari, ki naj bi zadovoljile to hrepenenje, željo po več. To so seveda stranpota, kajti kljub temu, da mi daje smiselne odgovore, me ne izgrajuje celostno. Svojo osebnost ne razvijamo sami s seboj, temveč z drugim, z resničnim drugim. Ko pa sem na internetu, nisem v resničnem svetu, sem v vzporednem svetu. To pa je problem.

FOTO: Igor Vojinovič 

Kaj je, torej, najhujša antropološka nevarnost te človekove navezanosti na tehnologijo? 

Prav to: življenje v vzporednem svetu ...

Kaj pa so največje koristi novih tehnologij za človeka, za družbo?

Dejanska korist je, na primer, lajša organizacija srečanj med ljudmi, ki živijo daleč narazen, ali delitev iste informacije velikem številu posameznikov, zaradi česar je med ljudmi več enakih možnosti. Torej težava ni v novih tehnologijah, vprašanje je, ali smo dovolj vzgojeni za njihovo primerno uporabo?

Ste opazili kakšno razliko v razumevanju novih tehnologij pri verujočih in neverujočih?

Pri verujočih je prihodnost tehnologije manj fascinantna, kajti nove tehnologije skupaj s transhumanizmom v bistvu želijo »ubiti smrt«. Kdor veruje v Boga pa ve, da se življenje nadaljuje tudi po telesni smrti. Ko to veruješ, se naslanjaš na moč milosti in ne na tehnokratske obljube.

Kot kristjan sem so-stvarnik, toda z namenom, da služim Božjemu načrtu nad svetom. Toda moram dejansko biti so-stvarnik, zato so tehnološke novosti dobre, vendar pri tem mora biti ohranjeno spoštovanje vsakega človeka. Če si resnični vernik, ne poskušaš nadzorovati druge. Torej postavljeni smo pred izziv: bom drugim služil, ali jih bom nadzoroval? Verniki želimo služiti.

Se vam ne zdi, da tudi hudobni duhovi izkoriščajo te nove tehnologije, da bi nas spravljali v skušnjavo, v greh in nas obrnili proti Bogu v pogubo duše?

V ozadju novih tehnologij se odvija duhovni boj. Po eni strani zavzemajo mesto Boga, po drugi mu lahko tudi služijo. Ko se zapletem v tehnokratsko mrežo, zapadem pod njen vpliv. Kristjani pa si moramo prizadevati, da ostanemo pod vplivom milosti in ljubezni. Vemo, da danes večina ljudi na zaslonih gleda grešne vsebine, pornografijo, s katero otroci začnejo že pri 10 letih. To je resnični problem in ta problem je duhovne narave. Kadar namreč gledaš neko podobo, bo ta v tebi ostala za vedno. Iz svojega srca, iz svojega uma, videne podobe greha ne moreš nikoli več izbrisati. Tam bo ostala. Zapomnimo si to. Zato sem pred svojim zaslonom odgovoren za to, kaj gledam. Svoboda ni v tem, da počnem, kar hočem, svoboda je biti odgovoren in se odzvati na klic življenja, ki prihaja od Boga.

Kaj bi rekli za konec: ste pesimist ali optimist glede prihodnjega vpliva novih tehnologij na človeštvo? Gre ta razvoj v pravo smer, ali … ?

Odvisno od nas. Ostajam optimist glede sposobnosti človeka, da v Božji navzočnosti pravilno kroji lastno usodo. Če bomo vedno več živeli v Božji navzočnosti, bomo vedno bolj svobodni od tehnologij.

Celoten pogovor si lahko preberete v Družini št. 46.