Obred beatifikacije je vodil kardinal Gregorio Rosa Chávez, med slovesno razglasitvijo pa je bila izpostavljena relikvija p. Grandeja, poroča Radio Vatikan. Gre za okrvavljen robček, ki ga je imel pri sebi v trenutku, ko je daroval svoje življenje.

Napad iz zasede

Rutilia Grando, Manuela Solórzana in Nelsona Lemusa so ubili iz sovraštva do vere 12. marca 1977. Storilci tega dejanja so bili oboroženi moški, ki so bili na strani takratne vlade. Z avtomobilom so se peljali iz Aguilaresa v El Paisnal, kjer naj bi p. Grande daroval mašo ob devetdnevnici v čast svetemu Jožefu. Vojaki so jih napadli iz zasede in jih začeli obstreljevati. V avtomobilu so bili tudi trije otroci, ki so ostali živi. Frančiškan Cosme Spessotto je bil ubit leta 1980.

Skrb za revne in osebe brez pravic

P. Rutilio Grande je leta 1945 vstopil v Družbo Jezusovo, leta 1959 pa je bil posvečen v duhovnika. Prizadeval si je za revne osebe brez pravic in odrinjene na družbeni rob, za katere je na koncu daroval tudi svoje življenje. Bil je prvi duhovnik, ki so ga ubili v državljanski vojni v Salvadorju. Njegov umor je močno vplival na takratnega nadškofa v San Salvadorju Oscarja Romera, ki je po tem dogodku vedno bolj odkrito govoril o vojni. Tudi njega so pozneje prav tako umorili.

Razumevajoč in prijazen tovariš

Kot je dejal vrhovni general Družbe Jezusove, p. Arturo Sosa, je p. Grande »znal biti svetovalec, razumevajoč in prijazen tovariš, hkrati pa odločen in resen v vsem, kar se je nanašalo na krščansko življenje in odgovorno opravljanje duhovniške službe. Kmečko prebivalstvo, ki mu je pripadal in ki mu je predano služil pri opravljanju svoje pastoralne dejavnosti, je v njem našlo tesnega, predanega in ljubečega redovnika, ki je postal duhovnik, da bi svoje življenje delil s skupnostjo Jezusovih privržencev, ki pričujejo o veseli novici.«

Predanost molitvi in ponižnemu Jezusu

Postulator postopka Pascual Cebollada je povedal, da mu je bilo »v tolažbo brati Rutiliovo življenje« in videti, »kako zelo se je ta jezuit zavzemal za nemočne in nezaščitene.« Dodal je, da je cenil njegovo človečnost, prav tako se je z njim lahko poistovetil v številnih vidikih njegovega življenja. »Njegova predanost molitvi in biti blizu ubogemu in ponižnemu Jezusu, k čemur so poklicani vsi jezuiti, je postal zgled, po katerem se lahko vsi zgledujemo.«