Med drugim objavljamo del zapisa filozofa in fotografa Evgena Bavčarja in Tomaža Simčiča iz Društva slovenskih izobražencev iz Trsta.

Prepad neskončne modrine

Bavčar je ob Pahorjevi smrti zapisal, da ob srečanju s skrivnostjo smrti misli na tržaškokraškega pesnika, ki pravi:

Oj, saj ni smrti, ni smrti!

Samo tišina je pregloboka.

/…/

Oj, saj ni smrti, ni smrti!

Samo padaš, samo padaš

/…/

v prepad neskončne modrine.

Evgen Bavčar. FOTO: Tatjana Splichal

Gluha tišina

Bavčar je zapisal: »S spoštovanjem govorim danes v to modrino, v to gluho tišino, s katero ste se srečevali v desetletjih fašizma, nacizma in komunizma, z vsemi totalitarnimi »izmi« 20. stoletja, ki so ogrožali Vašo eksistenco in narodno identiteto, Vašo slovensko besedo. Kot Homerjev Odisej – domoljub z Itake, ste se dali privezati na jambor svobode, da vas ne bi premamile sirene takratnih ideologij.«

S spoštovanjem govorim danes v to modrino, v to gluho tišino, s katero ste se srečevali v desetletjih fašizma, nacizma in komunizma, z vsemi totalitarnimi »izmi« 20. stoletja. (drrr. Evgen Bavčar)

Kot Bavčar nadaljuje poetično, »je desetletja morala Vaša jadrnica čakati na sidrišču pred Vašim rojstnim mestom Trstom. Kot grški popotnik ste šele v poznih letih dobili pravico do vplutja v Vašo ponotranjeno Itako. Iz zla uničujočih zubljev Grmade v pristanu ste ustvarili umetniško in človeško luč − svetilko, ki Vam je svetila na poti skozi najtemnejše kraje dvajsetega stoletja. V čast mi je, da sem v Vaši plemeniti družbi spoznal enega teh krajev, nacistično taborišče Struthof v Alzaciji.«

»Bili ste naša vest«

Tomaž Simčič iz Društva slovenskih izobražencev iz Trsta je spomnil, da je bil Pahor na Dragi, ki je tudi po njegovi zaslugi postala eno od žarišč slovenske pomladi, eden izmed najbolj zvestih poslušalcev in diskutantov, enkrat pa tudi predavatelj. »Kot kristjani smo cenili Vaš globok humanizem, ki sicer ni slonel na konfesionalnih temeljih, je pa bil v osnovi krščanski. Blizu Vam je bil krščanski socializem in ni naključje, da so bili domala vsi Vaši najboljši prijatelji, začenši z Edvardom Kocbekom, kristjani. V nekem smislu ste bili tudi naša vest.«

»Blizu Vam je bil krščanski socializem in ni naključje, da so bili domala vsi Vaši najboljši prijatelji, začenši z Edvardom Kocbekom, kristjani.« (Tomaž Simčič)

Simčič je med drugim poudaril, da je Pahor priznaval vlogo, »ki jo je za ohranitev našega naroda opravila slovenskega primorska duhovščina. Zato ste se na primer pred nekaj leti iz srca razveselili publikacije o Štefanu Ceku, Vašem sošolcu in prijatelju iz semenišča, narodno zavednem duhovniku, poštenjaku, ki je za svoje delo namesto priznanja oblasti prejel šest let prisilnega dela. In zelo smo Vam hvaležni tudi za vaš nadvse posrečeni predlog, da bi namreč božji služabnik Jakob Ukmar, ko bi postal svetnik, bil proglašen za zavetnika narodnih manjšin.«